Takšen izjemen konec domačega svetovnega nordijskega prvenstva bi zlahka sodil v filmski scenarij. Slab začetek, dober, kaj dober, zlat konec, bi lahko sklenili 10-dnevni športni praznik. Če so prve dni zaznamovali krasna uvodna prireditev – medklic Oj, Triglav moj dom je postal himna prvenstva –, potem pa številne debate o praznih navijaških tribunah, je sklepni konec tedna prvenstva poskrbel, da se je tudi glede tega slika močno popravila.

Sorodna novica Slovenski skakalci svetovni prvaki v Planici!

Že kmalu po poldnevu se je v Kranjski Gori čutilo prijetno vznemirjenje, podobno tistemu, ki ta del Gorenjske prevzame ob tradicionalnem planiškem letalnem prazniku konec marca. Polnila so se parkirišča, v zraku je plapolalo vse več slovenskih, pa tudi norveških, poljskih in drugih zastav. Čeprav so športni boji potekali že ves dan, je bilo v očeh slovenskih navijačev vse usmerjeno v poznopopoldansko ekipno tekmo skakalcev.

Gremo po drugo zlato!

Petkova zmaga Timija Zajca je močno dvignila apetite. Ko sem na avtobusu proti Planici, polnem različnih generacij, od družin z majhnimi otroki in psom pa do zrele generacije z žlahtno posivelimi lasmi, prisluhnila pogovoru sopotnikov, so ti modrovali o vseh leskih medalj, a eno je bilo gotovo: da bodo orli gotovo priskakali novo medaljo.

O organizaciji je bilo napisanega že veliko, velika večina obiskovalcev, s katerimi sem govorila včeraj, čez njo ni imela pritožb, druga zgodba je visoka cena vstopnic, kar pa je zdaj že stara rakava rana prvenstva.

Od končne postaje v Ratečah pa do Planice, gre za približno 1,5 kilometra dolg sprehod, se je nekaj po 16. uri vila dobro razpoložena množica, nekateri navijači, predvsem skandinavski, pa so jo že mahali v drugo smer, in veselo pozdravljali prevladujoče slovenske navijače. "Pojdite po zlato!" so se zaslišale dobre želje v angleščini. Bolj ko se je korak bližal vznožju Bloudkovih velikank, bolj je raslo vznemirjenje, vse glasnejši je bil navijaški trušč z vsemi možnimi pripomočki.

Rebeka: Treba je podpreti domače športnike!

Med gledalci je bila tudi dobro razpoložena pevka Rebeka Dremelj, ki je prišla navijat skupaj z družino. "Prišli smo, da podpremo slovenske športnike," je povedala in dodala, da so tudi sicer ob koncih tedna v Kranjski Gori in uživajo v zimskih aktivnostih.

Mali Nejc z veliko navijaško kapo in zastavo, večjo od njega, je z žarečimi očmi korakal proti skakalnicam skupaj z očetom. Pri petih letih je že strasten navijač, ki pozna vse najboljše domače in tuje skakalce, ki jih začne hitro naštevati. "Danes nisem prvič v Planici, sem že bil. Skoki so mi zelo všeč, tudi jaz bom skakal. Navijam za Slovence," je povedal z višine, potem ko si ga je oče medtem že naložil na ramena, da bosta ja čimprej prihitela na prizorišče.

Dolina pod Poncami je žarela v poznopopoldanskem soncu. Še zasneženi obronki Ciprnika in ostalih vršacev so se kopali v zlati barvi, na drugi strani pa so skakalnico osvetljevali reflektorji: vse je bilo pripravljeno na nov skakalni praznik.

"Danes smo prvič na prvenstvu, prišle smo z Jesenic, najprej na skoke, potem pa gremo še na koncert Siddharte," so povedale najstnice Loren, Lina in Ana, katerih obraze so krasili navijaški napisi in zastave.

Sorodna novica Ponosni in počaščeni, da so del zlate ekipe

Nekaj metrov naprej se gneča poveča, eni hitijo po tekočo okrepitev, drugi še na stranišče, kajti med tekmo je za te opravke seveda škoda časa. "Prišel sem obiskat in podpret očeta Zdravka, ki je pri skoraj 80. letih prostovoljec na prvenstvu. Sicer nisem pogosto v Planici. Oče je že drugi teden zelo zaposlen, komaj ima časa, da živi," pove v smehu še en navijač Blaž.

"Vsi bi morali biti ponosni na prvenstvo!"

Domačinka Cvetka maha z zastavo kot za stavo. "Tudi včeraj smo bili tukaj, ko je zmagal Timi. Bilo je neverjetno. Tudi moj komaj 4 mesece star vnuk je bil slučajno tukaj, same oči so ga bile, od vznemirjenja je samo strmel v morje zastav. Mislim, da jih bo še sanjal," se zasmeji in začne takoj brskati po telefonu, da mi pokaže vnukovo fotografijo. Poleg Cvetke stoji njena prijateljica Sonja, ki takoj ponosno pove, da je bila na prvenstvu vsak dan. "Tako sem ponosna, presrečna sem, da sem bila del te zgodbe. Lepšega ne more biti. Vsi morajo pohvaliti, ne kritizirati. Takšna atmosfera, taka prireditev ni mogoča nikjer drugje kot v Planici. Vsem čestitke, vsem prostovoljcem, organizacijam, res čudovito, ne samo lepo, ampak čudovito!" pove vzneseno.

Kot pravi je dopoldne najprej spremljala teke, po dveh urah počitka pa se je vrnila na ogled skokov. "Ja, potem pa še na koncert v Kranjsko Goro!" pove izjemno vitalna seniorka. "Vsi Slovenci bi morali biti ponosni na ta dogodek, ki se je dogajal pri nas," sklene svojo pohvalo.

Nekaj metrov proč stoji gruča navijačev iz Slovenske Bistrice in s Pohorja, ki so polno opremljeni z vsemi mogočimi navijaškimi rekviziti, ki jih tudi veselo uporabljajo, tako da je pogovor skoraj nemogoč. "Danes smo prišli, da podpremo fante. Včeraj smo se za Timija veselili doma, danes pa bomo slavili tukaj," je med truščem le uspela povedati ena od navijačic.

Nemška četverica že 5. pod Poncami

Čeprav so prevladovali domači navijači, pa so v zraku vihrale tudi številne norveške, poljske, avstrijske in nemške zastave. Četverico nemških navijačev bi bilo ob njihovih lasuljah v barvah nemške zastave in drugih rekvizitih težko zgrešiti. Dva Filipa, Alex in Klemens so prišli iz okolice Ulma in so že stari znanci Planice. "Tukaj smo že petič. V prejšnjih letih smo prišli na polete, letos pa smo se odločili, da pridemo na prvenstvo. Tukaj smo od četrtka, zanimivo je, ker je pač več disciplin, ne samo skoki, tako da smo gledali tudi druge športe, tole danes je vrhunec. Res je lepo," pove eden od Filipov.

Sorodna novica "Pero, če to gledaš, tudi ti si del tega!"

"Danes sem tu tretjič, najprej sem gledala skakalce na mali skakalnici, potem sem gledala žensko tekmo, kjer je zmagala Kanadčanka Alexandria Loutitt. Moj bratranec je eden od njenih trenerjev," ponosno pove domačinka Mojca. "Včeraj sem bila na zlati medalji Timija Zajca, bilo je krasno, danes sem pa tudi tukaj, ker je vzdušje dobro in dobili bomo še eno medaljo," je prepričana po prvi seriji. Njene misli delijo številni navijači, ki stiskajo pesti, ko se fantje drug za drugim spuščajo po skakalnici. Vznemirjenje med navijači se stopnjuje, vmes je na nebu zasijala skoraj polna luna in večer naredila še bolj magičen.

Zlati orli spravili v solze marsikaterega obiskovalca

Ko je Anže Lanišek z drugim skokom potrdil slovensko zmago, je med navijači zavladalo huronsko navdušenje. "Aaaaaa, uspelo jim je!","Bravo, fantje!", "Kakšen dan, kakšna tekma!" se je zaslišalo med obiskovalci, marsikateri med njimi je imel solzne oči ob pogledu na presrečno četverico, ki je bila za dolga leta garanja poplačana z nazivom svetovnih prvakov. Z zasluženo zmago so fantje dodali nov zlat kamenček v športno zgodovino. In to pred domačim občinstvom!

"Planica je zakon!" se je s širokim nasmehom veselil Ivo iz Postojne. "V zmago sem verjel od prvega skoka na veliki skakalnici. Najboljši so," je povedal Postojnčan, ki v Planico prihaja že več kot 50 let, prvič je prišel že kot otrok leta 1969, ko so odprli novo velikanko.

Navdušenje navijačev je doseglo vrelišče ob razglasitvi izidov. V morju vihrajočih zastav je ganjena množica vzneseno zapela Zdravljico, za trenutek se je zdelo, kot da je čas obstal. A že v naslednjem hipu se je začel množičen odhod, kajti treba je bilo priti do Kranjske Gore na slavnostno podelitev medalj ob 20.23. Logistika ob taki množici ljudi ima pač svoje omejitve, zato se je bilo treba podvizati.

Dvakrat je zadonela Zdravljica

Središče Kranjske Gore se je ob novem uspehu skakalcev prelevilo v kraj proslavljanja in nepopisnega veselja, proti Trgu zmagovalcev so se vile trume predvsem slovenskih navijačev, ki so želele prisostvovati najprej podelitvi naslova svetovnega prvaka Timiju Zajcu za petkovo zmago, potem pa še ekipi za skupno zmago. Vmes pa so bili najglasnejši švedski in norveški navijači, ki so glasno pozdravili najboljše v smučarskem teku na 30 kilometrov, kjer je slavila Švedinja Ebba Andersson, in nordijski kombinaciji (posamična tekma na veliki skakalnici in 10-kilometrski tek), v kateri je zmagal Norvežan Jarl Magnus Riiber.

Podelitev je prvi vrhunec doživela z razglasitvijo Timija Zajca za svetovnega prvaka na veliki skakalnici. "Glej, ga, junaka! Bravo, Timi," se je zaslišal eden od številnih vzklikov. Ganjeni Timi je ob glasnem pozdravljanju množice hitro izginil z odra in se pridružil trojici kolegov, saj je sledila še krona večera: podelitev medalj za ekipno skakalno tekmo. V soju zimske noči in objemu veličastnih vrhov Julijskih Alp je še drugič zadonela Zdravljica. Kakšen epski zaključek prekrasnega dne, ki bo šel v anale športne zgodovine!

Siddharta pripravili še glasbeni poklon skakalcem

Za piko na i so poskrbeli člani skupine Siddharta, ki so zlatim fantom v čast in navdušeni množici v veselje v dveh urah zaigrali svoje največje hite. Pri sklepni pesmi Od višine se zvrti so se jim, tako kot ob pesmi Klinik na začetku – kot je razkril Tomi, so pesem fantje poslušali na pripravah –, na odru znova pridružili zlati orli, trenerji in drugi člani ekipe. Takrat so tudi fante premagala čustva, ob pogledu na solznega Žigo Jelarja smo si lahko samo predstavljali, kakšna skala se je fantom odvalila od srca. Njihova krila se niso stopila od strahu in naj z razprostrtimi krili še dolgo letijo in nam prinašajo veselje!