V dveh sezonah so torej v sicer različnih postavah slovenski skakalci postali svetovni nordijski prvaki, svetovni prvaki v poletih in olimpijski podprvaki. Na 43. svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so osvojili tretjo medaljo, po bronastih v letih 2005 – tedaj so bili tretji na eni izmed treh moštvenih preizkušenj na srednji napravi v zgodovini – in 2011 so v zbirko dodali še tako želeno zlato. Novi junaki so Lovro Kos, Žiga Jelar, Anže Lanišek in Timi Zajc, ki domači šampionat zapušča celo kot dvakratni svetovni prvak.

Zajc v dveh sezonah do sedmih medalj

Sorodna novica "Pero, če to gledaš, tudi ti si del tega!"

Vseh osem slovenski skokov je bilo daljših od 130,0 m, s čimer so orli za 12,9 točke ugnali srebrno Norveško, 39,5 pa je zaostala bronasta Avstrija. Pri vseh omenjenih ekipnih medaljah v zadnjih dveh zimah je sodeloval Zajc, ki je bil obakrat najboljši v svoji skupini, skupno pa je bil tik za Laniškom drugi najboljši posameznik tekme. "Mislim, da bom kar težko v svoji karieri presegel to svetovno prvenstvo. Kot je kazalo slabo prejšnji konec tedna, se je ta izšel popolno," je dejal skakalec SSK-ja Ljubno BTC, ki ima pri 22 letih zdaj že sedem medalj z velikih tekmovanj.

V prvi seriji je pričakovano naredil razliko glede na konkurenco v svoji skupini in Slovenijo s tretjega mesta popeljal v vodstvo. V finalu je pristal pri 136,0 m in imel najboljšo oceno druge serije: "Bilo je lažje kot v petek. Vedel sem že, da sem veliko dobil. Zavedal sem se, da sem v dobri formi in ne bi smel delati napak. Na ekipni tekmi damo vsi vse od sebe. Ne glede na to, ali kdo naredi napako, nam še vseeno lahko uspe, in se nam je izšlo. Bila je res lepa tekma. Vsi smo začeli dobro v prvi seriji in je lepo kazalo. V drugi je šlo malce bolj na tesno, ampak sem zelo užival. Zbralo se je veliko ljudi in je bilo res popolno. Ko se zbere toliko navijačev, ti da dodatne energije in hočeš pokazati čim več. Vprašanje, ali bom v izteku še kdaj čutil takšno zadovoljstvo. To so trenutki, ki ti jih lahko pričarajo le domači navijači."

V zadnjih dneh skakalni as iz Hramš v Spodnji Savinjski dolini ni veliko spal. V petek je prišel do uspeha kariere, ki mu je zdaj piko na i postavil še z naslovom svetovnega prvaka na ekipni preizkušnji: "Spal sem še manj kot dan predtem. Kaj dosti sicer nismo mogli proslaviti v petek, saj nas je čakala še ta tekma. Težko je zaspati, ko dosežeš kaj takega. Bil sem poln energije in potem sem tudi zjutraj že zgodaj vstal. Verjetno bo v nedeljo vse prišlo za mano in bom kar precej utrujen. Pozna se, da se nekaj dogaja in je malce bolj stresno. Vesel sem, da je zdaj vsega konec in se lahko sprostim, da se bom zavedal, kaj sem dosegel."

"Večkrat sem Petra Prevca vprašal, kako je bilo ob teh uspehih, kako je bilo recimo na novoletni turneji, in je rekel, da so bile dolge noči, saj telo ve, da se nekaj dogaja," je dodal Zajc, ki je po številu medalj na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju ujel najuspešnejšega slovenskega skakalca. Timijeve medalje – dve zlati in ena bronasta – so še bolj žlahtne, toda ob tem je dvakratni svetovni prvak z Bloudkove velikanke pristavil: "Imava enako število odličij, toda on ima veliko več zmag in ga bo res težko ujeti. Upam samo, da bo čim prej nazaj in bo še on dobil kakšno."

Vse skupaj tudi za Petra Prevca

O Petru Prevcu je spregovoril tudi Lanišek, ki je bil lani del zasedbe svetovnih prvakov v letenju: "Takoj po tekmi mi je poslal SMS, skupaj pa ga bomo poklicali prek videoklica. To vse skupaj je tudi za Petra. Upam samo, da čim prej okreva in bo vse skupaj zanj čim manj boleče." Ob odsotnosti poškodovanega kapetana slovenskih skakalcev je, kot je povedal, Žaba prevzel vlogo vodje: "Med tekmo sem podoživljal celotno pot, ki smo jo skupaj prehodili zadnjih nekaj let. Kako se je ekipa začela graditi na novo. Vedno smo bili nekako blizu, a se nam nikoli ni izšlo. Robi (Hrgota, op. a.) je imel zjutraj v telovadnici govor. Potem sem tudi jaz spregovoril kot "v. d. kapetana" in sem rekel, da ne glede na vse, moramo samo uživati. Potem je marsikaj mogoče. Da naj si poskusim izbiti medaljo in naj skačemo z dušo in srcem."

Na Bloudkovi velikanki je član SSK-ja Mengeš ves čas prikazoval vrhunske skoke, nato pa ga je napaka v prvi seriji posamične tekme oddaljila od boja za kolajne. Toda tako kot že ničkolikokrat v zadnjih zimah se je nemudoma pobral, zbral in odreagiral v šampionskem slogu: "Ogromno mi pomeni ta medalja. Vse, kar se mi je zgodilo, se mi zdi, da me je naredilo boljšega športnika in večjega človeka. To je tisto, kar najbolj šteje. Ne glede na to, da mi v petek ni šlo, me je še dodatno podžgalo za to tekmo. Na ekipnih tekmah je kdaj še lažje kot takrat, ko skačeš zase. Rekel sem si, danes brez zadržkov. Če sem se v petek malce ustrašil vsega skupaj in sem šel z nekim krčem, sem rekel, da grem zdaj pa "na polno" in ne mislim obžalovati ničesar. Tudi če bo kakšen kiks. Do konca sem verjel, da zmorem, da zmoremo vsi skupaj. Fenomenalna predstava celotne ekipe."

26-letni Domžalčan je v prvi seriji s 138,0 m povišal naskok po prevzemu vodstva Zajca, v finalu pa suvereno s 135,5 m in z zanj značilnim lepim slogom – v seštevek je šlo trikrat 19,0 – ubranil napad najboljšega skakalca letošnje sezone svetovnega pokala Halvorja Egnerja Graneruda. Po pristanku so na plano privrela vsa čustva, velikemu slavju v izteku pa je sledil še priklon navijačem: "Mislim, da se je videlo, kako sem doživel tekmo. Noro. Fenomenalno. Kar nam je uspelo, je zgodovinsko. Vsaj mi fantje ne vem, če bomo toliko časa skakali, da bo še kdaj prvenstvo v Sloveniji. Počaščen in ponosen sem, da sem lahko del te ekipe. Ves čas sem verjel, da nam lahko uspe. Ko sem videl Lovra v prvi seriji, sem si rekel, dobro. Potem je Timi naredil res ogromno razliko. Takrat sem bil prepričan, da nam bo uspelo. Potem je Lovro naredil manjšo napako, ko je bil malce preveč agresiven, nato pa Žiga, ki vedno govori, da v Planici "kao" ne more dobro skočiti na tej skakalnici, gre na drugo rdečo črto. Je dokazal, da je pravi. Bitka je bila res huda in mislim, da bi, če bi sedel doma na kavču pred televizijo, res užival in pojedel kar nekaj pokovke."

Medalja še več vredna kot olimpijska

Tekmo je s četrtim mestom v prvi skupini odprl Kos, ki je v ekipi v primerjavi s posamično tekmo zamenjal Domna Prevca. 23-letni skakalec iz Rudnika pri Moravčah je bil lani del srebrne olimpijske zasedbe, zdaj pa je dobil svojo prvo žlahtno snežinko: "Moram povedati, da sem kar slabo spal. Malce sem se zbujal, saj so me dajali živci, če sem dovolj dober za te fante. A skupaj smo dokazali, da smo. Prva serija je bila vrhunska, v drugo pa sem bil malce na trnih. Ko sem videl Žigov drugi skok, sem si rekel, to je to. Sem ga objel in sem mu dejal, Žiga, hvala za medaljo. Ta bo šla na posebno mesto. Še malce nad olimpijsko, saj je vendarle domače svetovno prvenstvo."

"Čutil sem nekaj pritiska. Vendarle so štirje vrhunsko opravili s posamično tekmo. Domen je imel malce smole, ampak je predtem zmagal na enem od treningov in bil blizu. Trenerjeva milost, da me je dal v ekipo. Lahko rečem le hvala. Robi nam je dopoldne na treningu rekel, da moramo samo uživati, saj smo sposobni marsikaj, kar smo tudi pokazali. Se je govor obrestoval. Vzdušje na tekmi je bilo izvrstno. Nabralo se je lepo število ljudi. Zjutraj smo pri zajtrku pogledali ven in videli, da jih bo veliko. Ko si sedel na rampo, si najprej slišal navijače in se samo prepustil," je še povedal član Ilirije, ki je nekoliko slabše nastopil v drugi seriji, ko je imel peto oceno svoje skupine.

Želel le leteti v Planici, zdaj pa je tu postal svetovni prvak

Sorodna novica Slovenski skakalci svetovni prvaki v Planici!

Tedaj je Slovenija nazadovala na tretje mesto, a jo je že kmalu zatem v vodstvo vrnil Jelar. Najboljši letalec lanskega svetovnega pokala je v prvi seriji drugi v svoji skupini in položaj Slovenije izboljšal za eno mesto, v finalu pa je nato pristal pri 138,0 m in bil v konkurenci osmerice druge skupine najboljši: "Res sem hvaležen Robiju, da je do zadnjega vztrajal z mano. Čeprav se prvenstvo niti slučajno ni začelo, kot bi si želel, mi je zaupal. Rezultatsko mogoče nisem pokazal tistega, kar sem sposoben. Potem še težave s kolenom in padec Petra. Ni mi vseeno za kogar koli, če se to zgodi, sploh pa ne, ko sem videl sotekmovalca. Zelo si vzamem k srcu. Težko mi je bilo, saj sem vedel, kako si tudi Peter želi biti tukaj na odru za zmagovalce."

"Nisem bil nervozen, ker sem se dobro pripravil. Tudi jaz nisem dobro spal. Težko sem zaspal, nekje ob pol treh, potem pa sem se zbudil ob pol osmih, ampak nisem se zbudil nervozen, temveč srečen. Še lep dan je bil. Ta medalja mi pomeni res veliko. Zato ker smo nastopili kot ekipa, ker je Robi verjel vame in predvsem, ker vem, koliko bi to tudi Petru pomenilo. Definitivno je tudi on del tega. Poleg vsega skupaj pa tudi zato, ker se je toliko ljudi trudilo, da smo sploh lahko imeli prvenstvo doma v Planici. Vedno sem si le želel leteti doma v Planici, zdaj pa sem tu postal svetovni prvak. Mislim, da težko še kaj dodam," je z nasmeškom na obrazu razlagal 25-letni Besničan, sicer skakalec Triglava.