Na novoletni dan pred dvema letoma je zadnjič v svetovnem pokalu nastopila takrat še z dekliškim priimkom Bogataj. Prav pod Rajhovko, kjer se je zdaj poslovila od privržencev skakanja na smučeh in tako uradno zaključila zelo uspešno športno pot, je tedaj na tekmi silvestrske turneje padla in strgala križno vez levega kolena. Po dolgotrajni rehabilitaciji se ni več vrnila na skakalnice. Poškodba po padcu na Ljubnem je bila druga težka v njeni karieri. Konec decembra je minilo šest let, ko je padla prav tako na domačem prizorišču – takrat v Planici na slovenskem pokalu –, poškodovala pa si je desno koleno. Okrevanje po strgani križni vezi desnega kolena je bilo dolgotrajno in velika preizkušnja, toda vrnila se je še močnejša, kot je bila. In dobri dve leti zatem je v Pekingu pristala na skakalnem Olimpu.

Na vrhuncu se je vse skupaj sestavilo v uspešno celoto

"Poškodbe so bile kar velika preizkušnja. Ravno sem prišla v formo, prvič stopila na stopničke, potem naslednjo sezono že prišla na raven, ko sem bila na uradnih treningih kdaj pri številki ena ali dve, kar se potem sicer na tekmi še ni zgodilo, nato pa sem v Planici na slovenski tekmi padla. Vprašaš se, ali je res nad tabo nekaj, da ti ni usojeno. Vedno sem imela v sebi občutek, da nekaj imam. Zato sem vztrajala. Vedel sem, kaj moram početi. Ob sebi sem imela ljudi, ki so me podpirali, in je uspelo," je dejala zdaj že nekdanja skakalka Ilirije, ki bo letos dopolnila 30 let.

"V prvi vrsti mi je ob strani stala družina, ki ni nikoli izvajala nobenega pritiska name. Od majhnega so me spodbujali in me podpirali, ker me je to veselilo. Če bi hotela, bi lahko kadar koli končala in bi me pri tej odločitvi podpirali. Na vrhuncu se je ujelo veliko stvari. Tudi moje izkušnje. Hkrati sem se ujela s psihologom, ko sem nekako razumela, kaj mi hoče povedati. Omeniti moram klubskega trenerja Jaroslava Sakalo, pa tudi vse ostale klubske trenerje, ki so mi pri rehabilitaciji zelo pomagali. Vse, kar sem potrebovala, sem od teh ljudi dobila. Potem je tu še Zoran Zupančič. Razumela sem, kaj želi od mene. Vse to se je lepo sestavilo v celoto. Ko sem razumela, kaj moram, je bilo to to," je dodala.

Pravi trenutek se je odločila za konec

Po padcu v Planici je že v predolimpijski zimi 2020/21 začela nizati dobre rezultate, vrhunec pa je bil Peking, kjer je pod petimi krogi zablestela v polnem sijaju. Na Kitajskem je slovenskim skokom priborila prvo olimpijsko zlato. Takrat sta ji družbo na odru za zmagovalke delali Nemka Katharina Schmid (tedaj še Althaus, op. a.) in Nika Vodan (tedaj še Križnar, op. a.), njena dolgoletna cimra in zdaj svakinja. Skupaj sta se potem veselili še ene najžlahtnejše kolajne, ko sta v ekipi s Petrom Prevcem in Timijem Zajcem premagali konkurenco na mešani ekipni tekmi: "Peking je nedvomno najlepši spomin, imam pa še veliko drugih lepih iz kariere. Predvsem kakšne ekipne uspehe si tudi zapomniš, ko nekaj osvojiš s prijateljicami."

Po vrnitvi z olimpijskih iger je v manj kot mesecu dni dosegla vse svoje tri zmage v svetovnem pokalu, ko je bila najboljša v Hinzenbachu in dvakrat v Oberhofu. Sezono je sklenila na tretjem mestu skupnega seštevka, 40 točk za drugo Vodan, globus pa je tedaj dvignila Avstrijka Marita Kramer. Vmes se je Urša veselila še dveh skupnih zmag v razvrstitvi poletne velike nagrade, z Vodan, Emo Klinec in Špelo Rogelj pa je leta 2021 dobila srebro na svetovnem nordijskem prvenstvu v Oberstdorfu.

"Kariera je bila zanimiva. Vmes zelo težka, na koncu pa zelo lepa. Mislim, da sem pravi trenutek končala vse skupaj. Vesela sem, da sem končala na taki ravni, kar se tiče rezultatov in vsega skupaj," je povedala šampionka z Briš pri Polhovem Gradcu, ki si je medtem že ustvarila družino, podala pa se je tudi na novo pot, saj je zajadrala v trenerske vode. Deluje v državnem panožnem centru, kjer skupaj z Zoranom Zupančičem, pod vodstvom katerega je dosegla največje uspehe v karieri, bedi nad slovenskim skakalnim podmladkom: "Vesela sem, da sem dobila to priložnost. Meni je to delo res všeč in me zelo veseli. Vedno pravim, da potrebujem še malo izkušenj, a kot mi pravijo drugi trenerji, se človek vse življenje uči. Dejansko je tako. Tehnika ves čas napreduje. Samo upam, da bom ob uživanju v tem delu tudi znala tisto, kar mislim, da lahko, prenesti naprej. Dejstvo je, da še potrebujem trenerske izkušnje, a res uživam. Ta dekleta imajo še tisto izjemno otroško energijo."

O njeni poti bi lahko posneli dokumentarni film

"Ljubno je bilo vsem nam najljubša tekma, ali ti je skakalnica ustrezala ali ne, saj je malce posebna. Bolj starinska. Vzdušje tu je izjemno. Ne glede na to, ali skačeš dobro ali ne, navijači pridejo in te podpirajo. To te dvigne energetsko," je nadaljevala dvakratna olimpijska prvakinja, ki je pod Rajhovko s trenerske tribune mahala z zastavico najmlajšim domačim tekmovalkam. Zdaj nanje prenaša bogate izkušnje, ki jih ima ogromno. Nastopala je že v prvi sezoni ženskega svetovnega pokala, ko je imela le 16 let, potem pa med elito vztrajal kar 12 zim: "Skoki ves čas napredujejo. Zdaj tudi kvalifikacije niso mala malica. Priti med 30 in dobiti točke ni kar tako. Konkurenca je vedno večja. Mogoče bo nekoč kot pri fantih 50 skakalk na tekmi. Raven se res dviguje, se zavija in konkurenca bo le še močnejša."

Zdaj torej znova sodeluje z Zupančičem, najuspešnejšim trenerjem v slovenskih ženskih skokih. "Uršina športna zgodba je res zanimiva, a tudi zelo lepa. Mogoče celo za dokumentarni film. Še v klubskih časih, ko je bila pionirka, je orala ledino. Ko se je prebila v reprezentanco, je bila del prvih skakalk, ki so s 14 in 15 leti najprej tekmovale v celinskem, potem pa svetovnem pokalu. Sprva je bila četrto ali peto kolo, saj je imela ob sebi kar nekaj odličnih skakalk v tedaj res močni slovenski reprezentanci. Vztrajala je in njena športna zgodba se je zaključila mogoče malce presenetljivo. Dosegla je vrh, kar je bil rezultat njenega dela. Ves čas je vztrajala, mi pa smo zaupali, da je tega sposobna. Ko je šla prek sebe, je bila izredno močna. Na koncu je to kronala z dvema olimpijskima zlatima kolajnama," je nekdanjo varovanko in zdaj sodelavko opisal njen mentor.