Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Vlado Kreslin Zakaj je vrtoglavica tako privlačna metafora pop kulture, od Hitchcockovega Vertiga do Krpanove Višine? Kaj pomeni, da se nam zvrti v glavi? Kaj pomenijo verzi o visokoletečih krilih, ki so se stopila? Od višine se zvrti je bil eden največjih slovenskih rokerskih hitov, ki ga preigravajo tudi sodobne zasedbe. Spregovorili bomo o skupini Martin Krpan, ki je tedaj združila najbolj prodorne ustvarjalce, in o rock kulturi na slovenskem, s psihoterapevtko pa bomo analizirali zagonetno Kreslinovo besedilo.
prekmurska ljudska Zrejlo je žito prekmurska ljudska pesem, ki poje o globoki žalosti ženske, ki nima ljubega: "Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lüboga." O izzivu, kako je biti ženska, in iskanju ženske moči se bomo pogovarjali z Romano Ercegović, ki je v predstavi Persefona besedilo pesmi Zrejlo je žito preubesedila. Poglobili se bomo v obredno dimenzijo te prekmurske pesmi in raziskali arhetipe, ki jo izgrajujejo. O tem, kako se ta skladba umešča v glasbeno izročilo Pomurja in o imbalah, ob katerih zvoku se pogosto zapoje ta pesem, pa se bo tekel pogovor z glasbeno pedagoginjo Smiljo Baranja.
Avtor glasbe in besedila: Aleksander Mežek Na enega od številnih dni, ko je vremenska napoved dejansko “megla z dežjem” si marsikdo zabrunda Mežkov hit. Pesem Vremenska napoved je bila leta 1976 posneta v mestu, kjer je megla doma, in sicer v Londonu, v studiu BBC. Oddaja bo osvetlila razgibano pevsko pot kantavtorja Aleksandra Mežka in njegov družbeni angažma. Vprašali pa se bomo tudi, zakaj je vreme tako priljubljen motiv popularne glasbe, spregovorili pa bomo tudi o nekoč tako živi kulturi avtoštopa, ki jo opisuje Mežkovo besedilo.
Avtor besedila: Ivan Sivec Avtor glasbe: Franc Mihelič Pisatelju in tekstopiscu Ivanu Sivcu je nekoč kmetica v Poljanski dolini povedala preprosto resnico: “Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma.” S harmoniko Franca Miheliča in z glasom Bernarde Mihelič se je ta stavek ubral v eno naših najbolj prepoznavnih narodnozabavnih viž. V pogovoru s Sašo Avsenikom bomo osvetlili vidik razvoja slovenske narodno zabavne glasbe, glasbenica in voditeljica nardnozabavanih oddaj Darja Gajšek pa bo razložila in prikazala različne tehnike igranja harmonike.
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
glasba Stanko Premrl/besedilo France Prešeren Prežeti smo s temi verzi, vtisnjeni so v narodno podzavest … pa tudi v tlak glavne ulice v Ljubljani. Zdravljica je najbolj znana slovenska skladba, ki jo pojemo in ponavljamo, ob sedmi kitici pa spoštljivo molče stojimo.
Neveljaven email naslov
