Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Avtor besedila: Jakob Gomilšak Avtor glasbe: Gustav Ipavec Skladbo Slovenec sem so kmalu po nastanku, oktobra leta 1882, proglasili za narodno himno. Infografika in časovni trak bosta predstavila bogato ustvarjalno pot slovenskega skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca, ki je v slogu glasbene romantike komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice. Ipavec je v svojem času veljal za najbolj priljubljenega slovenskega skladatelja, nekateri mu pravijo kar "hit maker stare dobe”. Besedilo za pesem je zapisal Jakob Gomilšček, ki se je kot mlad, v nemščini šolan bogoslovec, spoprijemal s slovenskim jezikom in začutil domoljubni žar.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Avtor besedila: Svetlana Makarovič Avtor glasbe: Ati Soss Prestolnica je navdahnila številne popevke: Ljubljančanke, Bela Ljubljana, Šuštarski most, pa celo Lublana je bulana. Ljubljane pa številne popevke niso opevale po naključju: v zlatih časih slovenske popevke je obstajal natečaj za najboljšo pesem o Ljubljani. Avtorica besedila Svetlana Makarovič je večkrat izjavila, da je besedilo skladbe V Ljubljano spisala na hitro, med vožnjo z avtobusom, ker se ji je mudilo z oddajo, toda kljub vsemu se je besedilo “prijelo". Kar na sedežu “malega avta, ki je še premajhen”, bo tekel pogovor o zlatih časih slovenskih popevk in pevk, o glasbenih aspektih in figurah, pa tudi o značilnostih in zmogljivostih nekaterih najbolj prepoznavnih slovenskih glasov.
avtor glasbe: Jože Privšek avtor besedila: Frane Milčinski Ježek Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno. Tako kot v sloviti Privškovi popevki, ki jo poznamo tudi v dveh različicah besedila. Poznavalec slovenske glasbe Patrik Greblo na sloviti “žičnici na Stražo”, omenjeni v skladbi, osvetli razgibano življenje različic te popevke: prvič sta jo na Jugoviziji (jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije) leta 1961 sicer zapela Stane Mancini in Marjana Deržaj, pozneje pa je pesem dobila še eno bolj nagajivo različico, ki sta jo zapela Neca Falk in Alfi Nipič. O tem, koliko resnice o uspešni zvezi je povzete v navihanem Ježkovem besedilu, pa bo tekla beseda pri partnerski terapevtki. Je različnost recept za uspeh?
avtor besedila: Andrej Praprotnik avtor glasbe: Leopold Belar Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Neveljaven email naslov
