Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Silvan Omerzu je kompleksen avtor – je oblikovalec lutk, tehnolog, režiser, scenograf, pa tudi ilustrator in kipar. Ustvarja predstave za Lutkovna gledališča v Ljubljani in Mariboru, Slovensko mladinsko gledališče, pa tudi koprodukcije s tujimi gledališči. Furlansko mesto Spilimbergo je znano po šoli mozaika, ustanovljeni leta 1922. Še danes je šola edina na svetu, ki izobražuje profesionalce v starodavni tehniki mozaika. Gričevnato in vinorodno hrvaško Zagorje, večni vir navdiha umetnikom, je zdaj, s pomočjo novih tehnologij, dostopno tudi v globalnem virtualnem svetu. Na severovzhodu Madžarske je na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrih Nacionalnega parka Aggtelek 280 podzemnih jam, ki so skupaj z jamami na obmejnem Slovaškem krasu od leta 1995 na Unescovem seznamu kulturne dediščine.
Marca lani so na pobudo dveh mladih podjetnikov Dejana Roljića in Žige Vaupotiča v ljubljanskem BTC-ju odprli podjetniški pospeševalnik ABC, ki novim podjetjem omogoča hitrejše povezovanje s poslovnimi partnerji in investitorji ter jim odpira vrata na tuje trge. Na osnovni in glasbeni šoli Bele Bartoka v Makóju so razvili posebno metodo ob glasbi. Pouk, tudi zahtevnih predmetov kot sta matematika in slovnica, poteka ob klavirski glasbi pianistke Csille Szentpéteri. Gundi Asanger je ena redkih mojstric svoje obrti na Bavarskem: že 60 let modelira in restavrira figurice iz voska. Čeprav Italijani predstavljajo le približno dva odstotka prebivalcev hrvaškega mesta Reka, njihova skupnost vsako leto organizira bogat praznični božični program, kot del tradicije reških Italijanov – Fiumanov.
V hrvaški mikroregiji Moslavini je vse v znamenju nafte in plina, ki so ju na tem območju začeli črpati že v 19. stoletju. Pospešeni razvoj naftne industrije se je začel po ustanovitvi INE-Naftaplina po drugi svetovni vojni. Vrhunski akrobatski pilot Martin Albrecht inovativne letalske vijake, ki jih proizvaja bavarsko podjetje, kjer je zaposlen, v vratolomnih vožnjah s svojim letalom preizkuša kar sam. Grad Brdo pri Kranju je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji. Njegova zgodovina sega v sredino 15. stoletja, po drugi svetovni vojni pa je bil grad tudi ena od rezidenc Josipa Broza Tita. Iz Bolzana pa zgodba o dveh modno ozaveščenih mladeničih: eden je fotomodel, drugi pa avtor prvega moškega modnega bloga na Južnem Tirolskem.
Iz Bavarske zgodba o več kot 1000 let stari trgovski povezavi na območju Alp, Donave in Jadrana, o tako imenovani »zlati stezi« med Bavarsko in Češko, po kateri so tovorili večinoma sol, ki je nekoč stala celo premoženje. Sodelavci RAI Furlanije - Julijske krajine predstavljajo Claut, prvo italijansko vas na drevesih. Iz Madžarske o modni oblikovalki Tünde Hrivnák, ki svoje sodobne kreacije prepleta s tradicionalnimi vezeninami županije Békés. Iz Hrvaške prispevek o slikovitem majhnem otoku Ilovik in njegovih prebivalcih, ki se, po življenju v tujini, radi vračajo v domače okolje. V oddaji tudi novica o obnovljeni monumentalni panoramski sliki Prihod Madžarov Árpáda Fesztyja in o stalnih zbirkah Slovenskega muzeja pošte in telekomunikacij ter münchenskega Muzeja Brandhorst.
V avstrijski Radgoni, v Radkersburgu, od leta 1988 deluje Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša. Leta 1995 so v vasici Poterna pri Radgoni kupili kmečko hišo, v kateri je živel jezikoslovec Avgust Pavel, in jo tri leta zatem odprli za obe narodnosti: avstrijsko in slovensko. V 20. letih minulega stoletja je češki podjetnik Tomaš Bata po vzoru industrijskega mesta, ki ga je ustvaril v rodnem Zlinu, zgradil še 40 takih mest. Eno izmed njih je na Hrvaškem, v Vukovarju. Na Bavarskem je pod cerkvami in kmetijskimi poslopji več kot 700 nenavadnih podzemnih gradenj, predorov in blodnjakov, ki ostajajo velika uganka. V deželi Furlaniji - Julijski krajini so v 80. letih prejšnjega stoletja začeli »Projekt beloglavi jastreb« za ohranitev in proučevanje te ogrožene vrste. Danes je v naravnem rezervatu jezera Cornino dom največje kolonije beloglavih jastrebov v Italiji.
Ob novicah in povabilih na kulturne prireditve v oddaji Alpe-Donava-Jadran o dejavnostih in preventivnih programih o škodljivosti pitja alkohola med mladostniki v Sloveniji. Iz Italije o zgodovini prvega judovskega geta na svetu, ki so ga pred 500 leti ustanovili v Benetkah. Iz Bavarske o münchenskem fotografu, ki za dobre motive čaka na poseben veter fen, ko je vidljivost najboljša. Madžarski Szeged je po svetu znan po golažu, v zadnjih letih pa vedno več turistov mesto ob reki Tisi obišče zaradi ribjega festivala in odlične ribje čorbe.
Ob novicah in povabilih na kulturne prireditve v oddaji Alpe-Donava-Jadran o tem, kako so planinske koče v Bavarskih Alpah vedno bolj udobne. Iz Madžarske o inovativnih pločnikih, ki ustvarjajo električno energijo. Iz Slovenije o družini Bojnec, ki prekmursko lončarsko tradicijo nadaljuje v Libojah in Ljubljani, iz Južne Tirolske pa zgodba o dveh ljubiteljih orgel.
Krnsko jezero je največje in najgloblje slovensko visokogorsko jezero v osrčju Julijskih Alp. Je ledeniškega nastanka in leži na višini 1391 metrov sredi kraškega sveta. Hrvaško združenje Biom vsako leto na območju Naravnega parka Učka organizira ornitološki tabor. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih zanima življenje v naravi in ki so pripravljeni pomagati pri obročkanju ptic. Prireditev Oktoberfest se vsako leto začne s povorko krčmarjev in lastnikov pivskih šotorov, ki se na razkošnih vozovih popeljejo skozi središče Münchna. Vse vozove vlečejo konjske vprege, razen enega, ki ga vlečejo voli Antona Westermeierja. Parkour je disciplina v kateri udeleženci tečejo po namišljeni poti in pri tem čim hitreje in čim učinkoviteje premagujejo ovire. Veliko privržencev ima tudi v Szegedu na jugu Madžarske.
Razvoj rudarskega mesta Idrija v 19. stoletju, ki je bilo drugo mesto na Kranjskem, takoj za Ljubljano, je botroval ustanovitvi čipkarske šole, ki letos praznuje140 let nepretrganega delovanja. Od konic puščic iz kamene dobe prek rimskih ročnih mlinov, srednjeveških statev do telefona in starodobnika. Več kot 10 000-letni časovni razpon ponuja družinski muzej v vasici Kurtatsch na Južnem Tirolskem. Otok Mljet je najlažje dostopen s polotoka Pelješac. V nujnih zdravstvenih primerih pa zelo daleč od kopnega. To najbolj ve nedavno upokojena zdravnica Magda, ki je vendarle dočakala svojega naslednika. Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine med Črnomljem in Vinico pri vasi Dragatuš. Obsega kraško območje prvih sedmih kilometrov povirja zgornjega toka reke Lahinje z naravnima rezervatoma in številnimi naravnimi in kulturnimi spomeniki.
Koroška vasica Strojna leži na hribovju z istim imenom tik ob meji z Avstrijo. Slovi po čudovitih razgledih, lepo ohranjenih kmetijah in srčnih domačinih. »Madžar potrebuje brke!« je bilo geslo 8. festivala brkov v Kunságu. Organizator festivala je bilo Društvo brki, ki skrbi za ohranjanje tradicije in promocijo nošenja brkov. V rodovitni Baranji, kjer vedno bolj cenijo modrost prednikov, so ustanovili Akademijo blata z delavnicami za naravno, zdravo zidavo. Iz Trsta zgodba o družini Strassoldo, ki je dala pečat in ime mestecu v Furlaniji - Julijski krajini.
Latinsko ime za zdravilni žajbelj je Salvia officinalis, ki bi po genetski strukturi lahko bil »oče« vseh drugih žajbljev. Dokazano je najučinkovitejši med tisoč vrstami te samonikle rastline. Zgodovinsko je njeno naravno rastišče obalno območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. Najbolj severna točka, na kateri še uspeva, je okolica Trsta, na jugu pa ga najdemo tudi v severozahodni Grčiji. Kot gojena rastlina uspeva tudi v številnih drugih državah. Raste lahko povsod, kjer zime niso prehude, najpogosteje pa prihaja prav z vzhodne obale Jadranskega morja.
Neveljaven email naslov
