Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marčevsko oddajo Alpe-Donava-Jadran začenja cestna avantura dveh ljubiteljev mopeda babeta. To je bil nekoč eden najbolj znanih proizvodov nekdanje države Češkoslovaške. Samo v Nemčiji jih je bilo prodanih več kot 18 000. 50-kubični dvotaktni moped babeta so izdelovali do konca leta 1997, danes pa jih je na cestah videti le še nekaj. Madžarska upokojenca sta se odločila s svojima babetama popotovati vse do Maroka. Leta 2024 se je zaključil projekt Lynx, ki ga je zasnovala mednarodna skupina znanstvenikov, da bi zaustavili izumiranje populacije dinarske in jugovzhodnoalpske populacije risa. Število risov na območju Hrvaške je namreč upadlo in si nikakor ni moglo opomoči. Zato je bilo treba ukrepati. In ob zaključku projekta so rezultati več kot zadovoljivi. Naši predniki so več tisočletij za izdelavo tekstilij uporabljali volno in lan. Danes se uporabljata predvsem za izdelavo unikatnih rokodelskih izdelkov. Rokodelka Alenka Rupnik na statvah oživlja tradicijo uporabe teh dveh naravnih materialov. Posebej pri srcu ji je lokalno pridelana ovčja volna, ki jo tudi prede. In po dolgem času se pri njej prede in tke tudi slovenska svila. V drugem tednu lanskega novembra sta veliko pozornost vzbudila toplozračna balona nad Rosenheimom. Med njima je bila napeta vrv, po kateri sta se nameravala bavarska profesionalna športnika Friedi Kühne in Lukas Irmler sprehoditi do novega svetovnega rekorda v višinski hoji po vrvi. Noro! Vse skupaj je bilo res napeto. Pestri zgodovini zgradbe današnjega samostan Olimje je mogoče slediti v preteklost vse do 11. stoletja in je polna zasukov v lastništvu, stavbnih prezidavah in obnovah. Kulturno, umetniško in zdravilsko izročilo nekdanjega meniškega reda in stavbno dediščino plemiških lastnikov danes neguje red patrov minoritov.
Vsega je kriva ljubezen. Slobodana Maksimovića, slovensko-bosanskega režiserja in scenarista, je pripeljala v Slovenijo. Nadaljevanje je zgodovina, polna nagrad za igrana in dokumentarna filmska ter televizijska dela, ki ga je pripeljala do avtorstva prvega slovenskega božičnega filma. Zadnji projekt je dokumentarni celovečerni film Praslovan, hommage slovenski rock glasbi, ki je svetovno premiero doživel na lanskoletnem Sarajevo Film Festivalu. Zgodba o razcvetu secesije v madžarskem mestu Szseged je zgodba o uničujoči naravni nesreči, veliki poplavi, ki je mesto prizadela leta 1879, a obenem tudi utrla pot sodobnemu razvoju mesta, ki se ponaša s številnimi palačami v slogu secesije. Majhen hrvaški kraj Lokve v Gorskem Kotarju se ponaša z lepim jezerom, ki pa ni nastalo naravno, temveč za jezom hidroelektrarne. Naravne pa so številne žabe, ki mrestijo v prav tako številnih lokvah v okolici in so razlog, da krajanom malo v šali in malo zares sosedje pravijo žabarji. A ti so se odločili, da bodo žabe povzdignili v maskoto kraja … Na Južnem Tirolskem je prav posebna dolina, kjer je – in samo tam – v obtoku domača valuta, sarentinski kovanec. Tri in pol centimetra velik kovanec kajpak ni tekmec uradnemu plačilnemu sredstvu evru, čeprav z njim lahko plačate marsikaj. Seveda pa ga morate prej kupiti ali dobiti v dar. Kjer so bile soline, tam so ljudje dobro živeli. Ta dodatek k prehrani je bil v preteklosti tako drag, da so trgovske ladje, ki so sol prevažale, morale imeti oboroženo spremstvo. Celo mornarje so plačevali s soljo. Na otoku Pagu so največje soline na Hrvaškem. Neprekinjeno obstajajo že tisoč let in na njih pridelajo približno dvajset tisoč ton soli na leto. Paška sol danes nosi zaščitni znak porekla na ravni Evropske unije. Narava je danes vse bolj cenjena sestavina urbanizma. A vselej ni bilo tako. Ohranitev propadajočega naravnega okolja in smel načrt za tako rekoč na novo oblikovano in danes izjemno vitalno mokrišče je zgodba o naravnem rezervatu Škocjanski zatok v mestnem, industrijskem okolju Kopra.
Oddaja Bavarske televizije predstavi privlačnosti Münchna s štirimi edinstvenimi ulicami. Tu je zgodovinsko razkošna Ludvikova ulica z osrednjo univerzo in državno knjižnico, Rosenheimska z observatorijem in še preživelim vzdušjem nekdanjih münchenskih pivovarn in s secesijsko arhitekturno mojstrovino. Na vselej živahni Teatinski ulici vabi izjemna kulturna ustanova - Kunsthalle in palača, ki je tu edina preživela drugo svetovno vojno. Najdaljša mestna vpadnica, enajst kilometrov dolga Dachauska ulica, pa pripelje od železniške ranžirne postaje na robu mesta, mimo predmestne idile in tišine grobov v čudovito Münchensko otroško gledališče.
Ekipa zdravnikov in medicinskih sester ugledne univerzitetne klinike v münchenskem okrožju Großhadern je narodnostno zelo mešana. Zaradi zemljepisne bližine je največ zdravnikov z območja Alpe-Donava-Jadran. Prvega bolnika so v kliniki sprejeli pred pol stoletja, natančneje 16. septembra 1974. Eno najlepše ohranjenih fužinarskih naselij Stara Sava je nekoč Jesenicam dajalo močan mestni utrip. Zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena je bilo razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Zoltán Horkai živi v bližini kraja Gödöllő. Na več hektarjev velikem posestvu mu delajo družbo volkovi, pa tudi medvedi in divji prašiči. Z njimi je nastopil že v številnih oglasih in tudi filmih.. Soteskanje ali kanjoning postaja vse bolj priljubljena športna disciplina, s katero se ukvarja vse več navdušencev po vsej Evropi.
V vasici Slapnik že več kot 40 let ne prebiva nihče. Kljub razpadajoči podobi je tu danes polno zanimivih motivov in kamnoseških detajlov bogatega stavbarstva, ki pričajo o nekdanjem življenju. Slavka Pavić je velika hrvaška in tudi svetovna fotografinja. Pri svojih 98 letih še vedno čuti veliko strast do fotografije. Cerkev svetega Martina, pomembna znamenitost mesta Landshut, je zablestela v novem sijaju. Svetovno znani irsko-ameriški slikar, Sean Scully, je za Altdorfsko kapelo ustvaril barvita okenska stekla. Skozi Naravni rezervat doline reke Glinščice teče edini površinski vodotok na Tržaškem Krasu. Zaradi bližine morja, je območje bogato tudi z mediteranskim rastlinstvom.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki. Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov. Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa. V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Krajinski umetnik Jan Langer živi v osami na kmetiji v Grissianu nad dolino Eisack na Južnem Tirolskem, kjer je našel idealno zatočišče zase in za svojo umetnost. V glasbi pa najde svoje zatočišče zanimiva zasedba Eastern European Bass Ensemble, kvintet kontrabasov. Sestavlja jo pet dobrih prijateljev, ki so se pred dvema letoma spoznali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tamás Kányo iz Budakalásza je najprej izdeloval kamnite stebre in kipe iz naplavin, nato je ustvarjal v ledu, iz drobnega kamenja pa je nekoč ustvarjal tudi mandale. Življenjska skupnost Höhenberg na Spodnjem Bavarskem je socialna in terapevtska ustanova, v kateri se od leta 1978 uresničujejo prav posebne sanje – življenje brez predsodkov in delo brez ovir.
Podnebnim spremembam, veliki grožnji našega časa, ne ubeži prav nič. Ogrožene so tudi umetnost, kultura in zgodovina, s tem pa tudi naša identiteta. Na robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino je pred dobrimi 400 leti nastala Vas Predmeja. Tu so se zaradi gozdnega bogastva naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, v kateri ni vira čiste pitne vode, so pa burja in nizke temperature. V Hrvaškem Zagorju se že nekaj let vije pot Ksaverja Šandorja Gjalskega, pisatelja z začetka 20. stoletja. Družbena omrežja naj bi ljudi pehala v osamljenost. Vas Škedenj pa z izzivom, da se primerjajo s fotografijo s spleta, dokazuje, da ni vedno tako.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
Društvo Casa CAVE je nastalo pred približno desetimi leti, ko se je porodila ideja o raziskovalnem projektu - povezava sodobne umetnosti in Krasa. Pri tem pa je bilo glavno vodilo vključiti v projekt pristnost življenja na tem območju. Kras, pokrajina vetra in kamna in človek, ki ga že tisočletje pridobiva in obdeluje, sta postala temelj Festivala vetra in kamna. Osnovna ideja festivala je spodbujati ustvarjanje, omogočiti nadaljnji razvoj po akademskem izobraževanju in ponuditi mladim umetnikom možnost sodelovanja z mojstri.
Neveljaven email naslov
