Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Eksotično sadje raste tudi na Bavarskem, v tropskem rastlinjaku v Weihenlindnu. Odkar so se na kmetiji družine Pritzl od reje goveda preusmerili v proizvodnjo bioplina, z njim ogrevajo tudi rastlinjak. Zgodovina sveta dišav in parfumov je zelo dolga in pestra. Eterična olja, pridobljena iz rastlin, se uporabljajo že več tisoč let, najnovejša pridobitev benediktinske opatije v Pannonhalmi je prav muzej dišav. Hrvaška pokrajina Medžimurje je znana tudi po lirski narodni pesmi, vpisani na Unescov seznam zaščitene svetovne dediščine. Dr. Lidija Bajuk je pomembna poznavalka in raziskovalka tega področja. Zimski »Tek z burjo« velja za nepozabno vztrajnostno preizkušnjo, ki poteka po slikoviti trasi po neobljudenih poteh Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra. Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje. V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta. Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Narodni park Kiskunság, ki se razprostira med Donavo in Tiso na površini 116 tisoč kvadratnih kilometrov, je bil ustanovljen leta 1975 in je danes skoraj v celoti pod Unescovo zaščito. To je prostrana raznolika pokrajina peščenih sipin, mrtvic, močvirskih gozdov, travnikov in step. Območje Narodnega park Kiskunság je vključeno tudi v rekonstrukcijski program za oživljanje gozdnega habitata OAKEY-LIFE, ki ga podpira Evropska unija. avtorica MÓNIKA KISS snemalec LÁSZLÓ SZÖGI montažer RÓBERT WEDDING produkcija MADŽARSKA TELEVIZIJA
Zaradi podnebnih sprememb se krčijo tudi bavarski ledeniki. Pospešeno izginja tudi najmanjši med njimi, ledenik Schwarzmilzferner, ki pravzaprav sploh ni na Bavarskem, temveč že na Tirolskem. Kljub temu se bavarski raziskovalci ledenikov vsako leto povzpnejo na goro Mädelegabel, da bi ga izmerili. Dva kilometra dolg viadukt v dolini Kőröshegy, vzdolž obale Blatnega jezera, povezuje odseke avtoceste M7. Enega največjih gradbenih čudežev na Madžarskem najbolje pozna gradbena inženirka Tímea Hanák, ki že štirinajst let skrbi za varnost viadukta. Silke Frankl iz Horgaua blizu Augsburga je poklicna sprehajalka psov. Vsak dan se odpravi na sprehod s psi, katerih lastnice in lastniki so v službah in nimajo časa za daljše sprehode. Najlepša verska zgradba na Hrvaškem je romarska cerkev Marije Snežne v kraju Belec v Hrvaškem Zagorju. Številni zgodovinarji jo uvrščajo v sam vrh evropskega baroka.
Prvo mošejo na Slovenskem so zgradili vojaki med prvo svetovno vojno v Logu pod Mangartom. Več let so se muslimani v Sloveniji zbirali v večjih hišah, ki so bile prirejene za molilnice. Ko so razmišljali o novem objektu v Ljubljani, so iskali džamijo za prihodnost. Zagrebški alternativni klub Močvara se že 22 let bori proti stagnaciji v kulturi in institucionalizirani zabavi. Leonhard Thanner iz spodnjebavarskega Kollbacha, se že 60 let ukvarja s pridobivanjem energije iz vetra in njegovo uničujočo močjo. Območje nekdanjega rudnika boksita v madžarskem gorovju Vértes so preuredili v geološki učni park.
Huberto Široka živi in ustvarja na Bledu. Je potomec slavne stare zlatarske trgovske družine in že četrti v rodu, ki se ukvarja z zlatarstvom. Je sodobni oblikovalec nakita, ki pa obvlada stare obrtne spretnosti – cizelira, tolče baker, vliva in brusi srebro, kuje mašne kelihe, predvsem pa oblikuje očarljive rokodelske mojstrovine. Suhozidno gradnjo, nekoč zelo razširjeno po vsej Furlaniji - Julijski krajini, so na nekaterih območjih pred pozabo rešili s pomočjo vztrajnih prostovoljcev. Tako je tudi v mestecu Artegna, kjer občina in muzej že več kot šest let usklajujeta restavratorska in konservatorska dela, ki potekajo pod vodstvom Giannija Leporeja, mojstra obrtnika italijanske šole za suhozidno gradnjo. Česen je kot začimba nepogrešljiv v kulinariki in je eno najučinkovitejših naravnih zdravil. Posebno aromo in lastnosti ima domači, istrski rdeči česen, ki ga pridelujeta zakonca Silvija in Dario Antonac v vasi Kaligarići v redko naseljeni občini Oprtalj. Smreke v Srednji Evropi že več let napada lubadar. Škoda na drevesih je pogosto vidna šele, ko se populacija lubadarja tako poveča, da je ni mogoče več ustaviti. Odločilno vprašanje torej je, kako lubadarja pravočasno izslediti. Izvirno so se tega lotili na Bavarskem, kjer lubadarje iščejo z letalniki.
Boja proti plastiki in iskanja rešitev za njeno razgradnjo se uspešno lotevata mladi madžarski raziskovalki in podjetnici. Patentirali sta koktejl bakterij, ki se hranijo s plastiko. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so za žlahtnjenje zelja izumili nov biotehnološki postopek, pri žlahtnjenju pšenice pa so poleg novih sort dobili celo novo rastlinsko vrsto. Ob 20. obletnici terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku so v Landshutu pripravili razstavi, povezani z umetnikom Fritzem Koenigom in njegovim najbolj znanim delom, monumentalno bronasto plastiko v obliki krogle. Peščene plaže Furlanije - Julijske krajine so, zaradi plitve in mirne vode, kot nalašč za varno kajtanje čez vse leto.
Slovenci smo narod čebelarjev in naša avtohtona kranjska sivka je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena medonosna čebelja pasma na svetu. Čebelarji jo imajo radi zaradi njene pridnosti, mirnosti in odpornosti proti boleznim. Slovenski čebelarji se odlikujejo tudi po vzreji čebeljih družin in matic, ki so jih že konec 18. in v začetku 19. stoletja po pošti, z vlaki in ladjami, včasih celo z zrakoplovi, izvažali na vse konce sveta. Na strmih pobočjih nekaterih kmetij Južne Tirolske še vedno kosijo ročno. Ker je izdelava kos prava umetnost, je težko najti mojstre, ki še znajo izdelovati lesene ročaje zanje. Tržaški park Revoltella, s čudovitim pogledom na mesto, je prava oaza miru, ki jo je trgovec in finančnik imperialnega Trsta, svetovljanski baron Pasquale Revoltella, zapustil svojim someščanom. Na Bavarskem je več kot 600 pivovarn, največ na Zgornjem Frankovskem. Na območju Allgäua se ponašajo tudi z najvišje ležečo pivovarno v Nemčiji, kjer na 1800 metrih iz čiste planinske izvirske vode že devet let od maja do oktobra varijo pivo.
Med pandemijo se je na Bavarskem, tako kot drugod po svetu, uveljavilo predvsem počitnikovanje doma, zlasti kampiranje. V vodičih za kampiranje je na Bavarskem okrog 200 kmetij, ki, v času visoke stopnje pojavnosti okuženih, namesto sob ponujajo prostor za avtodome. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Le nekaj kilometrov iz Splita leži slikovito mesto Solin. Razvilo se je na območju legendarne Salone, središču antične Dalmacije. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in več drugih objektov za katere v Solinu iščejo oblike za še boljšo predstavitev, ki bo povezala bogato zgodovino mesta s sedanjostjo.
Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Na obrobju madžarskega mesta Békéscsaba je Maria Bartolák obnovila kmetijo svojih slovaških prednikov. Hiša, ki jo je poimenovala po značilni slovaški jedi haluška, je postala priljubljeno zbirališče različnih generacij, ki jih zanima preplet preteklosti s sedanjostjo. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom. Istrski boškarin, avtohtono belo govedo, je ob kozi zaščitni znak največjega hrvaškega polotoka v severnem Jadranu. Zaradi nenačrtovane reje in množičnega odhoda podeželskega prebivalstva na delo v mesta se je njihovo število v 90. letih prejšnjega stoletja močno zmanjšalo.
Neveljaven email naslov
