Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Tokrat posvečamo oddajo spominu na dolgoletnega urednika in enega najbolj zaslužnih ustanoviteljev tega projekta dr. Güntherja Ziesla (1941 – 2022), ki je leta 2012 ob izjemnem jubileju, 30 letnici ADJ, obiskal Ljubljano, Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Oddaja, ki je že pred tridesetimi leti presegala meje takratne Evrope je vsa ta leta dokazovala, da se lahko s prikazom dežel in ljudi, navad, posebnosti marsikaj naučimo drug o drugem. In kot je tedaj na koncu jubilejne oddaje rekel Sigmund Gottlieb, glavni urednik Bavarske TV »Če takšne oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
Hrvaška otoka Cres in Lošinj loči le enajst metrov širok morski kanal, ki so ga izkopale človeške roke. Mestece okoli njega – Osor – pa je bilo nekoč najpomembnejša od štirih otoških skupnosti. O tem priča tudi Creško-osorski statut izpred skoraj šestih stoletij. Za Madžare in vzhodna ljudstva je lokostrelstvo odsev njihove tradicije, hkrati pa je tudi zelo zanimiv šport. Lajos Kassai velja za utemeljitelja sodobnega konjeniškega lokostrelstva. Stari, odsluženi predmeti – za večino smeti, predstavljajo Franku Gebhardtu iz Oberickelsheima nekaj povsem drugega: so predmet prav posebne umetnosti, ob kateri se mnogi muzajo, nekateri pa se ob njej zamislijo. Frank je namreč zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Nekdanji klovn in zabavljač hoče s svojo nenavadno umetnostjo odvrniti misli od bolezni. »Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,« so besede fizika in matematika Alberta Einsteina. Dobra ilustracija pa je največkrat razlog, da otrok tudi sam prime knjigo v roke. Akademski slikarki in ilustratorki Maji Kastelic je uspelo ohraniti otroka v sebi in to uspešno prenesti na platno in v slikanice.
Neveljaven email naslov
