Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikovita železniška proga, ki povezuje obronke Karnijskih Alp s Furlansko nižino ima bogato zgodovino. Leta 2012 je zemeljski plaz progo močno poškodoval, od lanskega leta pa je odsek proge na relaciji Humin-Sacile saniran in ponovno odprt. Harald Oberlechner iz Pustertala na Južnem Tirolskem, pozimi dela na bližnjem smučišču, poleti pa živi odmaknjeno življenje Indijanca v vasi s šotori in lesenimi kolibami, ki jih je postavil sam. Sophia Tegel iz Thannhausna je mojstrica nenavadne, več stoletij stare obrti nagačevanja, prepariranja in reprodukcije živali. Madžar Gábor Kálmán v svoji skromni delavnici izdeluje izvirne krušne peči, ki jih lahko pripelje kamorkoli.
Lani so v Benetkah poskusno zagnali več milijard evrov vredni projekt Mose za zaščito pred poplavami. Ker pa so sistemi pregrad pred vplivi plimovanja vedno imeli tudi negativne učinke na ekosistem, so najpomembnejše raziskovalne ustanove severne Italije že združile moči za dolgoročno opazovanje in proučevanje sprememb v regulirani beneški laguni. Madžar Lászlo Korim je pred 20 leti prodal stanovanje v mestu, pustil uspešno službo borznega posrednika in se preselil na podeželje. V gozdovih Zempléna, nedaleč od slovaške meje, nabira gobe in išče minerale ter živi mirno življenje sodobnega puščavnika. Josef Gsell iz Wigratzbada v Allgäuu že 50 let sestavlja nenavadne daljinsko vodene leteče predmete in modele letal vseh oblik in velikosti. Iz lesa balzovca je zgradil celo letečo preprogo, letečo kosilnico in raketoplan. Elisa Vedovelli in Christian Niedermair sta ljubitelja sibirskih haskijev in dirk s pasjimi vpregami. V domačem Latschu na Južnem Tirolskem skrbita za devet sibirskih haskijev, za katere pravita, da lahko med treningom in divjo vožnjo skozi gozd izživijo svojo neustavljivo željo po teku.
V Hiši južnega morja v Obergünzburgu na Bavarskem je na ogled zbirka več kot 1500 različnih predmetov, ki jih je v nekdanji nemški koloniji Novi Gvineji neutrudno zbiral kapitan parnika Karl Nauer in jo leta 1913 podaril domači občini. Vas Slapnik v Goriških brdih je bila 1985, ko jo je zapustila zadnja prebivalka, zaradi urbanistične zasnove in arhitekture razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zdaj sameva, opuščene hiše in ruševine pa še vedno pričajo, da je bila nekoč to bogata vas, v kateri so ljudje dobro živeli. Bavarec Johannes Egger iz Vogelsanga je na domači kmetiji začel pridelovati biološko kozje mleko. Za otroke, ki so alergični na kravje mleko, je kozje mleko odlična zamenjava. Romanska cerkev v kraju Ócsa, južno od Budimpešte, je eden najdragocenejših madžarskih arhitekturnih spomenikov. Pred časom so jo obnovili in za uspešno prenovo prejeli nagrado Europa Nostra za izjemen dosežek na področju kulturne dediščine.
V osrčju tržaškega parka pri Sv. Ivanu, kjer je skoraj stoletje delovala psihiatrična bolnišnica, so danes v prenovljenih paviljonih različne ustanove. Med njimi je tudi skupnostna krojaška delavnica Lister, ki usposablja in v svet dela vključuje težje zaposljive osebe. Pod mentorstvom Pina Rosatija, umetniškega direktorja krojačnice, nastajajo zanimivi in pisani unikatni izdelki. V Diessnu ob jezeru Ammer je Ilse Schweizer uredila muzej z bogato zbirko hišk za punčke in nostalgičnih igrač vseh vrst. Zanimivo je, da Ilse večino oblačil, pohištva in okrasja za punčke z veliko potrpežljivostjo izdela kar sama. Zgodovina rekreativnega plavanja v Sredozemlju sega celo v antiko. To naj bi veljalo tudi za istrsko mesto Pulj, ki je bilo del rimskega cesarstva. Predvidevajo, da se tam ljudje kopajo že od takrat – številni poleti, najpogumnejši pa tudi pozimi. Réka, najdaljša slovenska ponikalnica, je reka treh držav. V bujnem bukovem gozdu na Hrvaškem izvira kot Vela voda. Na slovenskem ozemlju spektakularno izginja v veličastnih ponorih Škocjanskih jam in se po 45 ih kilometrih podzemnih poti znova prikaže kot Timava, najkrajša italijanska reka, za katero je v davnih časih veljalo, da je izvir Jadranskega morja.
Maja Golob se že več kot tri desetletja ukvarja z vzgojo in treniranjem psov. Danes svoje znanje in izkušnje uporablja predvsem pri šolanju psov pomočnikov za ljudi, ki jih pestijo bolezni ali invalidnost. Živi in dela v Sloveniji, veliko pa tudi v tujini, največ v Združenih državah Amerike. HAI je kratica za avtentično hrvaško igračo in poseben projekt sinergije med študenti Studia za oblikovanje zagrebške Fakultete za arhitekturo in društva PoVUci za kulturu. V sodelovanju so razvili več prototipov igrač, ki približujejo otrokom hrvaško kulturno dediščino. Madžarska je svetovna velesila na področju proizvodnje šumeče sodavice. Zasluge za to ima gotovo tudi Anyos Jedlik, ki je že sredi 19. stoletja izumil napravo za masovno polnjenje in legendarno steklenico za sodavico. Kaj vse je potrebno za značilno madžarsko sodavico pa dobro ve tudi družina Istvána Bánffija, ki se že 110 let ukvarja s to obrtjo. Biotop Castelfeder, sredi širnih sadovnjakov južno od Bolzana, je priljubljen počitniški cilj za ljubitelje narave. Skalnih pobočij in travnikov pa ne negujejo kosci, temveč ovce, koze in krave. Brez njih bi se večina travnikov zarastla, enkratna krajina pa bi bila izgubljena.
V drugi polovici 19. stoletja je razmah turizma na Bledu pospešilo klimatsko zdravilišče, ko je Švicar Arnold Rikli razvil tako imenovane atmosferične kure. Za izboljšanje počutja se je oprl na naravne dejavnike – zrak, vodo in sonce. Dober razlog za mnoge, da so si na Bledu zgradili počitniške vile. Hrvaški duhovnik in misijonar Ante Gabrić iz Metkovića je večji del življenja preživel v Indiji, kjer je pomagal najrevnejšim. V hribovju Južne Tirolske se je pred mnogimi leti pričelo prijateljstvo med redkim in ogroženim divjim petelinom in 80-letnim lovcem Josefom Hochkoflerjem. Zaradi svetlobne onesnaženosti je vedno manj območij, na katerih lahko opazujemo nespremenjeno temno nočno nebo, posuto z zvezdami. V madžarskem Zvezdnem parku Zselic pa je to še mogoče.
V Pokrajinskem laboratoriju za raziskave v Laimburgu so opravili popis in na gorskih kmetijah Južne Tirolske odkrili približno sto starih sort jabolk. Ustanovili so semensko banko, katere namen je ohranjati, preučevati in uporabljati genetsko dediščino za ustvarjanje novih križancev. Smrekovec, ugasli vulkan na obrobju Karavank nad Savinjsko dolino je izjemna geološka točka sredi slovenske alpske pokrajine. Je namreč ostanek nekdaj zelo velikega podmorskega vulkana, ki je pred 23 milijoni let pokrival 800 kvadratnih kilometrov morskega dna. Dragan Janović iz Musaleža pri Poreču, za prijatelje prof. Baltazar, je upokojeni inženir puljske ladjedelnice Uljanik. Zadnjih šest let je posvetil gradnji svoje ladje, ki jo lahko primerjamo z industrijsko izdelanimi jahtami. Čeprav je vidra ogrožena živalska vrsta, v zadnjem času ugotavljajo, da se vidre po Evropi vračajo v svoje nekdanje življenjske prostore, saj se onesnaževanje voda počasi zmanjšuje. Pravi raj za vidre so tudi nekatera območja na Madžarskem, kjer so ji podelili naziv sesalec leta 2020.
V okviru evropskega čezmejnega projekta Kraji prve svetovne vojne v gričevnatem delu Furlanije so leta 2007 v Ragogni ustanovili muzej, ki je namenjen bolj poglobljenemu razumevanju in proučevanju dogodkov prve svetovne vojne na tem območju. Vas Velo Grablje na otoku Hvar od leta 2006, ko so vaščani dobili elektriko in vodovod, doživlja preporod. Hiše se obnavljajo in predvsem mladi iz združenja Pjover za zaščito in revitalizacijo Velega Grablja so zelo dejavni. Posebno mesto v življenju kraja, pa tudi vsega otoka, ima sivka oziroma levanda, kot ji pravijo domačini. V miren kraj Fertőszéplak ob avstrijski meji in nedaleč od Nežiderskega jezera, se je pred leti preselil umetniški par, ki je z ustanovitvijo galerije in organiziranjem ustvarjalnih delavnic uresničil svoje sanje. Bavarec Rainer Keßler iz Thierhauptna je v svoji kleti pet let sestavljal 27 metrov dolgo igralno stezo Carrera, preden se mu je naposled le zdela primerna za dirke.
V podobah iz Srednje Evrope o naravnem bogastvu, o izjemni biotski raznovrstnosti rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji. Iz Južne Tirolske prihaja nenavadna zgodba o kamelah, ki poletja preživljajo v Dolomitih; iz Madžarske o ljubitelju in strastnem zbiratelju ur iz različnih zgodovinskih obdobij; iz Hrvaške o tradicionalnih pisanih rutah, ki so ponos prebivalk Betine na otoku Murter, v bloku novic pa o novi kolesarki strezi na območju reke in jezera Tisa ter o umetniškem projektu Play Me I'm Yours, ki ga po vsem svetu pripravljajo že od leta 2008. Na javnih prostorih stojijo klavirji, na katere lahko zaigra kdorkoli. Projektu so se pridružili tudi v Augsburgu in v središče mesta postavili osem klavirjev.
V vasi Prem se nad brkinskimi griči že 800 let vzpenja grad z živahno zgodovino. Grad Prem je bil prvič omenjen leta 1213, zaradi izjemne strateške lege pa je zelo verjetna domneva, da je nastal na temeljih rimske utrdbe. Podoba gradu, ki se je skozi stoletja spreminjala, je danes lep preplet romanskih, gotskih, renesančnih in baročnih arhitekturnih prvin. Barbare Westernach živi v prav posebni zgodovinski hiši z enostranskim napuščem, kakršne so bile nekoč razširjene na Zgornjem in Spodnjem Bavarskem. Zanimivo je, da so Barbarino staro hišo v celoti razdrli in jo na novem zemljišču vnovič sestavili. Življenjska zgodba 95 letnega Klonimirja Seršića je kot dober scenarij za pustolovski film. Rodil se je na otoku Krku, živel je dobesedno po vsem svetu in svoje dogodivščine dokumentiral na filmski trak. V mestu Makó lahko lepote, skrivnosti in življenje v gozdu na območju Narodnega parka Körös-Maros opazujete s sprehajalne poti, speljane nad krošnjami, ki je druga taka steza na Madžarskem.
Slovenskogoriški vizionar in konstruktor Janez Puh je iz ključavničarske obrti razvil veleindustrijo. Bil je naraven talent, brez akademskega naziva, vendar bister, vedoželjen in vztrajen. Kot močna, večplastna osebnost se ni bal nobene konkurence in s svojimi izjemnimi dosežki se je zapisal v svetovno zgodovino tehnike. V rodni kraj, Sakušak pri Juršincih, kjer so njegovi ponosni rojaki uredili muzej, se je vedno rad vračal. Claudia Wagner iz Dietenhofna je že od leta 1987 lastnica rdečega Volkswagnovega kombija T3 s pogonom zadaj. Kljub omejenemu prostoru je z njim prevozila že pol Evrope. Hrvaški in slovenski strokovnjaki so v okviru projekta Interreg Čigra združili moči in izdelali čezmejni akcijski načrt o varovanju in ohranjanju populacij navadnih čiger v porečju Save in Drave. Park miramarskega gradu, eden najbolj prepoznavnih simbolov Trsta, je zdaj, po dolgotrajni izolaciji in temeljiti prenovi, spet na ogled v polnem sijaju.
München je bil ustanovljen leta 1158. V dvorani mestne hiše visi "Monachia", največje slikarsko platno na Bavarskem. Slika je široka petnajst metrov in visoka štiri metre, na njej pa so upodobljeni pomembni meščani. Mesto ima okoli 350 trgov in zagotovo ima vsak Münchenčan svojega najljubšega. Srce mesta in najbolj obiskan je Marijin trg, kjer v stolpu mestne hiše vsak dan ob 11h in 12h ročno poženejo sistem zvonov "Glockenspiel", ki je s 43 zvonovi in 32 figurami med največjimi v Evropi. Na Marijinem trgu stoji tudi Gostilna pri večni luči. Če gre verjeti legendi, je leta 1857 prav tu luč sveta zagledala legendarna bavarska bela klobasa. Avtorja: Michael Zehetmair in Wolfgang Binder Produkcija: Bavarska televizija
Neveljaven email naslov
