Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih nekaj letih so biologi in raziskovalci ugotovili, da se v slovenske gozdove naseljuje tujerodne vrste. Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis so zato pripravili projekt, ki bo zmanjšal negativne vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost. Gre za projekt LIFE Artemis, ki bo trajal do konca leta 2020. Bernhard Stöberl se rad potika med drevesi Bavarskega gozda na Zgornjem Pfalškem. Dobro ve, kje lahko najde avtohtoni, divji, tudi odpadni les in rogovile, iz katerih izdeluje izvirno, razgibano pohištvo. Četrt Santi Martiri je v samem osrčju današnjega Trsta, v rimskih časih pa je bila zunaj mesta. Po arheoloških raziskavah in rekonstrukcijah, ki so v zadnjem desetletju potekale na gradbiščih tega območja, si zdaj lažje predstavljamo, kakšno je bilo življenje v rimskem Tergestu. Slikoviti starodavni Nin je prepoznaven tudi zaradi svoje osem kilometrov dolge peščene plaže. Izjemno naravno okolje je kot nalašč za Festival peska, ki so ga letos že petič zapored priredili zadnjo nedeljo v avgustu.
Na širšem območju slovenske prestolnice je postavljenih kar 4.500 panjev s čebeljimi družinami. Ljubljana ima tudi svojo Čebeljo pot, ki v okviru mednarodnega projekta BeePathNet v šestih evropskih mestih razvija urbano čebelarjenje in tako prispeva k ohranitvi biodiverzitete v urbani krajini. Belopeška jezera, Laghi di Fusine, znani tudi pod imenom Mangartska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri, ki ležita na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Območje je priljubljena izletniška točka s pohodniško potjo, ki vodi med jezeroma skozi neokrnjen gozd. Eva Pavlič Seifert je umetnostna zgodovinarka, Aljaž Celarc geograf. Skupaj sta Plateauresidue, umetniški tandem. V svojih projektih rada prepletata to, kar ju najbolj veseli: ekologijo, naravo, podnebne spremembe, umetnost in nove medije. Vitalac, specialiteta iz jagnječje drobovine z otoka Brač, je bila nekoč jed siromakov, danes pa velja za delikateso, ki si je pred kratkim prislužila vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Zaradi izjemnih arheoloških, naselbinskih in krajinskih lastnosti je leta 1999 dobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Po temeljitih raziskavah in konzervatorskih posegih, ki so v zadnjih letih potekali v okviru projekta AS – Arheologija za vse: oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv, je park z novimi dognanji in pristopi še bolj zanimiv za obiskovalce. Umetno jezero Brombach na območju Seenland na Frankovskem je raj za letoviščarje in počitnikarje. Toda še preden so ga uredili, je moralo veliko prebivalcev zapustiti svoje domačije. V bližini Merana na Južnem Tirolskem družinsko podjetje že več desetletij izdeluje slamice. Za zdaj še prevladujejo plastične, vendar se uspešno prilagajajo novim smernicam. Dubrovniška republika je bila vedno neodvisna in je še posebej cenila tiste, ki so svobodo zagovarjali in zagotavljali. Mednje je spadal vitez Orlando, ki je, tako pravi legenda, mesto rešil po 15-mesečnem obleganju Saracenov v 9. stoletju. Hvaležni meščani so mu za to pred 600 leti postavili spomenik.
Oddaja avtorice Claudie Brugnetta v produkciji RAI Trst nam odkriva podobe Karnije, slikovitega alpskega območja na severu Furlanije - Julijske krajine na meji z Avstrijo. Pokrajina neokrnjene narave, starodavnih ljudskih običajev, antičnih mitov in prekipevajočega življenja, barv, vonjev in okusov. Njen utrip spoznavamo skozi vse letne čase in pripovedi ljudi, ki jih navdušujeta odmaknjenost življenja med gorami in očarljivost domačinov.
BLATNO JEZERO Madžarsko morje, Blatno jezero, je največje jezero v Srednji Evropi. Če gre verjeti romantičnim legendam, so na območju Blatnega jezera nekoč živeli zaljubljeni in dobrohotni velikani ter zlobne vile. Iz njihove ljubezni, bolečine in jeze se je rodilo divje, a mirno jezero s prijetno temperaturo, ugodnim podnebjem in raznoliko pokrajino, ki ga obdaja. Zelo priljubljeno in obiskano območje ima več kot 200 kilometrov dolgo obalo, na kateri 2000 ur na leto sije sonce. Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Priljubljeni so tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci blizu jezera. Avtorica: Mónika Kiss Montažer: Róbert Násztor Snemalec in režiser: László Szögi
V Nemčiji že 30 let deluje Projekt gorskih gozdov s sedežem v Würzburgu, ki se posveča varovanju, ohranjanju in skrbi za gozdove. Projekt koordinirata brata Christoph in Stephen Wehner. Poznamo več kot 2900 različnih vrst kač, pri nas jih živi 11 od tega tri strupene vrste: modras, navadni in laški gad. Vse kače so v Sloveniji zakonsko zavarovane, lov in ubijanje sta prepovedana. Manuela Gostner iz vasice Kaltern pri Bolzanu je mati samohranilka dveh hčera, podjetnica in v prostem času uspešna dirkačica. Udeležila se je tudi znamenite vzdržljivostne avtomobilske dirke 24-ur Le Mansa. Iz Hrvaške pa zgodba o sodobnih Zagrebčankah, ki ohranjajo spomin na žene, ki so bile v mračnem srednjem veku obsojene čarovništva in tako postale prvi simbol zgodovinskega upora proti moški prevladi v družbi.
Stvaritve arhitekta Jožeta Plečnika srečamo tako v Pragi kot v središču Dunaja, na Brionih, v Beogradu in številnih manjših mestih v Sloveniji. Slovensko prestolnico je zaznamoval tako močno, da govorimo o Plečnikovi Ljubljani. Arhitekturni biser 20. stoletja je tudi njegova hiša v Trnovem, kjer je živel in ustvarjal 36 let. Srednjeveški grad Boldogkő v severovzhodnem delu Madžarske na območju Zempléna, že stoletja kljubuje burnemu zgodovinskemu dogajanju in je prav zaradi izjemne ohranjenosti ter slavne preteklosti zelo priljubljena izletniška točka. Hrvaška ima ob svoji dolgi obali in v številnih marinah vedno večje infrastrukturne in ekološke težave. Ena izmed pobud, poimenovana projekt modra vreča, ki bi naj vsaj delno pripomogla k reševanju problema s kopičenjem smeti, letos prihaja z otoka Krka. Vrhunski gostinci v Furlaniji - Julijski krajini na svojih jedilnikih vse pogosteje ponujajo različne polžje specialitete. Vse se je začelo pred tremi leti, ko se je mlad kmetovalec z Goriškega pogumno lotil ekološke reje vrtnih polžev. PLEČNIKOVA HIŠA GRAD BOLDOGKŐ MODRE VREČE ZA ČISTEJŠI JADRAN GORIŠKI POLŽI
Na tokratnem popotovanju po srednji Evropi se bomo ustavili v Tomaju na Krasu, kjer nam bo oskrbnica Dragica Sosič predstavila domačijo družine Kosovel. V Trstu se bomo prepustili domišljiji v interaktivnem muzeju znanosti, v katerem lahko celo prespimo. Spoznali bomo hrvaški glasbeni par Mr:Lee & Ivanesky, ki rad eksperimentira v povezovanju zvoka z znanostjo, ter kakšni motivi najbolj privlačijo Csabo Daróczija, madžarskega mojstra fotografije in snemanja z dronom.
Peter Andrej je priznani slovenski kantavtor ter organizator kulturnih prireditev, kot so pomladanski Glazerjevi dnevi in Kantfest, največji slovenski festival kantavtorstva. Kot aktivni državljan skrbi za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine domačih Ruš in spodnje Dravske doline. Svetovni popotnik in raziskovalec Dragutin Lerman je bil eden prvih Evropejcev v osrednji Afriki. 155 let po rojstvu se ga spominjajo in na novo odkrivajo v njegovi rodni Požegi. Kopališče Mitterbad v Ultnu blizu Merana je bilo več stoletij vir zdravja, obiskovale pa so ga številne znane osebnosti, od Bismarcka do Kafke. V bližini so zdaj oživili vilo Hartung, v kateri je bila nekoč bolnišnica. Bavarki Anahid Klotz pravijo šepetalka oslom. Na svoji oslovski farmi v Pählu pri Ammerseeju prireja tudi počitniške delavnice za otroke in jih uči »oslovskega jezika«.
Županija in mesto Vukovar sta v zadnjih sedmih letih izgubila vsakega sedmega prebivalca. Kot kaže, se trend vendarle obrača, kajti v Vukovar se v zadnjem času priseljujejo mladi iz drugih krajev Hrvaške in vstopajo v tako imenovani podjetniški inkubator. Avgusta 1944 so vojaška tovorna vozila pripeljala okoli 300 del najpomembnejših umetniških del iz slavne firenške galerije Uffizi na Južno Tirolsko, kjer so jih uskladiščili. Vse do danes ni jasno, zakaj. Ali zato, da bi jih zavarovali, ali zato, da bi jih ukradli. 75 let pozneje je ta zgodba postala del razstave v San Leonardu. Zvonko Čoh velja za enega najprepoznavnejših slovenskih ilustratorjev zadnjih desetletij. Njegove duhovite ilustracije, polne drobnih detajlov, srečujemo na naslovnicah časopisov, v otroških in mladinskih revijah, neverjeten pa je opus slikanic, ki jih je ustvaril in jih še ustvarja. Pred leti je izšla že knjižna zbirka njegovih najboljših del, imenovana Čoharije. Le kako je bilo pred 50 leti, ko vsi še zdaleč niso imeli televizijskih sprejemnikov in ko si je bilo mogoče filme ogledati le v kinodvoranah? Bavarec Klaus Knauth je že takrat predvajal filme na podeželju, ki ga je obiskoval s svojim mobilnim kinom.
Združenje DrogArt je neprofitna prostovoljska organizacija ustanovljena leta 1999 z glavnim namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi. DrogArt ozavešča, svetuje na informacijskih točkah in na terenu, mlade vključuje v različne projekte in dejavnosti, tako da skupaj načrtujejo, evalvirajo in se učijo. V Trstu se bodo s postavitvijo spomenika poklonili cesarici Mariji Tereziji. Odločna vladarica je v Trstu, ki ga sicer ni nikoli obiskala, zelo priljubljena, kar se je izkazalo tudi pri izboru najboljšega projekta za spomenik, pri katerem so lahko soodločali vsi meščani. Zobozdravniki iz Szegeda so izpopolnili obliko zdravljenja, ki jo uporabljajo pri zobnih implantatih. Bistvo operacije z novo 3D navigacijo – Smart Guide – je, da implantacijo najprej virtualno načrtujejo in se tako izognejo neželenim učinkom, manj je komplikacij, pa tudi bolečine so manjše. Prebivalci Bibinj, kraja na Srednjem Jadranu, veljajo za prave veseljake, dobre klapske pevce pa tudi športnike. Radi se družijo in tudi igrajo, o čemer priča dolga tradicija zanimivih iger na prostem, primernih za vse letne čase.
Eden od možnih odgovorov na prevelike količine odpadkov je gibanje zero waste oziroma družba brez odpadkov, ki se je v Sloveniji razmahnilo po letu 2014, ko so nekatere občine sprejele zero waste strategije. V Narodnem arheološkem muzeju v Ogleju so obnovili pritličje in prvo nadstropje vile Cassis Faraone, stavbe, v kateri vse od leta 1882 domuje stalna zbirka. Stara mestna elektrarna v središču Ljubljane je danes tehnični spomenik, eden redkih ohranjenih primerov industrijske arhitekture pri nas in uspešen primer revitalizacije, kjer pod eno streho sobivajo stara tehnika in umetnost. Na Madžarskem je približno 3600 jam, a le eno izmed njih si lahko ogledamo s čolnom. To je jama s podzemnim jezerom, ki se razprostira pod mestom Tapolca v bližini Blatnega jezera.
Neveljaven email naslov
