Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelavci Hrvaške televizije predstavljajo utrip Pelješca pred gradnjo mostu. Odpravili so se po peljeških stezah ter iskali kraje in ljudi, ki ustvarjajo svojevrstno zgodovinsko osebno izkaznico tega največjega dalmatinskega polotoka. Most na Pelješac, ki bo eden največjih mostov v Evropi, je za Hrvaško zelo pomemben. Dolgo so čakali nanj, saj so ga napovedovali že v 90. letih preteklega stoletja. Neposredna povezava skrajnega juga s preostalim delom države prinaša ob spremembah v cestnem omrežju in spremljajoči infrastrukturi nove poslovne priložnosti, pa tudi spremembe v življenju domačinov na prelomu dveh tako pomembnih obdobij.
Skupina zdravnikov iz Szegeda je pred 30 leti ustanovila Fundacijo za reševanje in pomoč nedonošenčkom. Pobudnik in predsednik fundacije je profesor Sándor Pintér, ki je pri svojih 85 letih kot specialist pediater še vedno aktiven. Raketa Vega bo iz evropskega izstrelitvenega središča v Francoski Gvajani v zemeljsko orbito ponesla prva slovenska satelita: Nemo HD in nanosatelit Trisat, ki so ga v celoti razvili in izdelali v Sloveniji. Morsko dno severnega Jadrana skriva številne zgodbe, med njimi tudi iz burnega obdobja prve svetovne vojne. Ena izmed zgodb govori o izginotju, najdbi in zavarovanju razbitine ladje, polne orožja. Na vzhodnem robu alpskega loka na obeh straneh državne meje v Sloveniji in Avstriji se razprostira Geopark Karavanke, ki je eden izmed le štirih čezmejnih Unescovih globalnih geoparkov v Evropi in na svetu. Njegovo poslanstvo je ohranjati in popularizirati geološko, naravno in kulturno dediščino ter pospeševati sonaravni turizem in trajnostni razvoj dežele Koroške.
Marija Terezija je vladala deželam Srednje Evrope med letoma 1740 in 1780. Še po 300 letih se je tudi v Sloveniji spominjamo kot dobre vladarice, ki je z reformami omogočila napredek. Javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo in hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform. Lesena oltarja mojstra Hansa Klockerja iz 15. stoletja sta lep primer, kako so lahko virtuozne in prefinjene kiparske umetnine sporočilne in blizu ljudem. Občudujemo ju lahko v cerkvah na Južnem Tirolskem. Vicko Buktenica, samouk z otoka Šolta, je ljubezen do barv in čopičev je odkril šele po dopolnjenih 35 letih in za tem v 20 letih ustvaril več tisoč slik. Nadaljuje delo svojega strica, Eugena Buktenice Đenka, najpomembnejšega predstavnika naivne umetnosti v Dalmaciji. V Steinu pri Nürnbergu generacije prostovoljcev že več kot 90 let skrbijo za terarij na prostem, ki je pravi mali raj za zelene rege, kače in kuščarje.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Janez Tarman se ukvarja s tako imenovano ohranitveno fotografijo. S svojimi fotografijami javnosti približuje življenje številnih divjih živali, med katerimi so nekatere že ogrožene. Njegovo zgodbo o šakalih, ki je nastajala več kot tri leta, so objavili svetovno znani naravoslovni mediji. Skozi območje čarobnega močvirnatega gozda Krajinskega parka Ócsa, ki leži 35 kilometrov južno od Budimpešte, je speljana učna pot. Slikovito istrsko mestece Brseč, ki leži na skalni pečini 157 metrov nad morjem, se ponaša z bogato zgodovino.
Iz Furlanije – Julijske krajine zgodba o fotografskem potovanju skozi čas in življenje mladih danes in pred stotimi leti. Iz Slovenije o pionirskem projektu, ki je mladim praktikantkam, dijakinjam srednjih šol omogočil vpogled delo njihovih mentoric – veleposlanic v Ljubljani. Iz Bavarske o 50 letni zgodovini žičnice na goro Wendelstein, iz Madžarske pa o tem kako mešanček Gofree odkriva vsebnost glutena v živilih.
Robert Pešut – Magnifico se je pred tremi desetletji odločil postati muzikant. Od takrat niza hite, presega subkulture ter navdušuje tako v Sloveniji kot v tujini. Je samosvoj, žanrsko neukalupljiv, pa vendar ali pa morda prav zato, eden najbolj avtentičnih glasbenikov Balkana. Ljudska pesem iz 17. stoletja, ki opeva piš pomladnega vetra, ki razburka vode, je preprosta ljubezenska pesem, ki še danes velja za najbolj priljubljeno melodijo na Madžarskem. Vse generacije jo poznajo, glasbeniki pa jo, v različnih priredbah, zelo radi izvajajo. Izučeni mehanik Manfred Zitzelsberger iz Dingolfinga na Bavarskem se strastno navdušuje nad starodobnikom iz 50. let prejšnjega stoletja – nad goggomobilom coupéjem s štirimi sedeži in 13,7 kW. Slapovi in kaskade hrvaške reke Krke na njeni poti proti Jadranskemu morju so lepi v vseh letnih časih, najbogatejši pa so pozimi, ko je vode v obilju.
Stane Kregar je zaznamoval slovensko likovno umetnost v obdobju tik pred drugo svetovno vojno in še zlasti po njej. Je vodilni predstavnik slovenskega nadrealizma, abstrakcije in nove angažirane figuralike, ki je tako v posvetni kot sakralni umetnosti zarisal nove smernice. 32 letni Milan Jurkovics iz Szegeda, na številnih popotovanjih svet opazuje z odprtimi očmi in kamero. Svoj hobi je izbral za poklic in zdaj snema potopisne dokumentarce kot poklicni snemalec. Žumberačko gorje, ki na slovenski strani prehaja v Gorjance, je danes eno izmed najredkeje naseljenih območij Hrvaške. Nekoč je bilo polno življenja, o čemer pričajo običaji in zgodbe ljudi, ki v teh krajih vztrajajo. Kolesarjenje s tako imenovanimi fat biki, tolstimi kolesi s plašči, ki spominjajo na plašče motornih koles, na Aljaski že več desetletij ni nič posebnega, na Bavarskem pa je tako početje še precej neznano.
Koper, mesto na stičišču romanske, slovanske in nemške kulture, je kljub industrijskemu in pristaniškemu razcvetu ohranilo staro mestno jedro, v katerem se prepletajo sledi rimskega in bizantinskega obdobja, obdobja Beneške republike in Napoleonovih osvajanj ter stoletne vladavine habsburške monarhije. 17. januarja 1960 so ob Kraljevem jezeru na Bavarskem odprli prvo sankaško progo z umetnim ledom. Na njej še danes tekmujejo sankači in vozniki bobov na domačih in mednarodnih tekmah. Ob progi so na ogled tako zgodovinski posnetki prve tekme kot tudi obnovljeni bobi iz takratnega časa. Po skoraj 250. letih je tržaška evangeličansko-luteranska skupnost še vedno živa. Njeno delovanje je izraz kulturne raznolikosti mesta Trst in njegove odprtosti za medverski dialog. Zvončarje, dondolaše iz Grobnika v reškem primorju, spoštujejo kot prinašalce dobrega, še posebno priljubljeni so v pustnem času in letos jih je doletela čast, da so zaznamovali uradni začetek programa Reke, evropske prestolnice kulture 2020.
Na Devinskem gradu nad Sesljanskim zalivom so predstavili dinozavra Bruna, največjega do zdaj najdenega dinozavra v Italiji. Odkrili so ga v Ribiškem naselju, kjer so odkrili tudi Antonia, drugega dinozavra, ki je zdaj na ogled v tržaškem Prirodoslovnem muzeju. V Vrbovcu na Hrvaškem deluje skupnost Cenacolo, ki z delovno terapijo pomaga odvisnikom in ljudem v stiski, ki iščejo novo pot in pravi smisel življenja. Skupnost je del svetovne mreže, ki se je leta 1983 iz italijanskega mesta Saluzzo Piemontu začela širiti na pobudo sestre Elvire Petrozzi. V kavarni Enjoy Cafe v Budimpešti goste sprejmejo, postrežejo in tudi zabavajo različni roboti. Roboti so del projekta programerjev, ki jih tako preizkusijo, kaj pravzaprav zmorejo, in ljudem tudi približajo robotiko. Nov šport – zimski kanjoning, ki so si omislili tudi v soteski blizu Kiefersfeldna na Bavarskem. Pohodniki z bolj pustolovsko žilico se odpravijo v zasnežene soteske, se spuščajo po žici in prečkajo deroče gorske vodotoke čez majave mostove.
Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, ki zdaj, po 300 letih uspešnega delovanja, išče inovativne strategije za razvoj v prihodnosti. Na Kimskem jezeru na Bavarskem se je začela sezona lova na ozimice. Ribiči izplujejo že navsezgodaj in med njimi je tudi Hannes iz družine Stephan, ki se z ribištvom ukvarja že od leta 1612. Prekmurka Urška Fartelj je na lastni koži spoznala, kako pomembno je jesti zdravo, sveže pripravljeno hrano, tako zanjo kot njeno družino. Ni pa ostala le pri kuhanju. Postopke priprave različnih jedi je začela zapisovati in izdala je knjigo receptov, ki jih redno objavlja tudi na spletu. Umetno jezero Öreg je kot mokrišče sredi mesta Tata uvrščeno na ramsarski seznam pomembnih območij za ptice. Največ je divjih gosi, ki na jezeru tudi prezimujejo.
Živa glasba skupine Marko banda že 30 let prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja. Augsburški konservator in ljubitelj saksofonov Christian Döß koncertira tudi v izložbi svoje delavnice. V Pordenonu je na ogled razstava velikega umetnika furlanske renesanse Giovannija Antonija de’ Sacchisa, bolj znanega kot il Pordenone. V Szegedu ohranjajo tradicijo ročnega šivanja in vezenja tradicionalnih copat.
Neveljaven email naslov
