Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Furlanije – Julijske krajine zgodba o fotografskem potovanju skozi čas in življenje mladih danes in pred stotimi leti. Iz Slovenije o pionirskem projektu, ki je mladim praktikantkam, dijakinjam srednjih šol omogočil vpogled delo njihovih mentoric – veleposlanic v Ljubljani. Iz Bavarske o 50 letni zgodovini žičnice na goro Wendelstein, iz Madžarske pa o tem kako mešanček Gofree odkriva vsebnost glutena v živilih.
Robert Pešut – Magnifico se je pred tremi desetletji odločil postati muzikant. Od takrat niza hite, presega subkulture ter navdušuje tako v Sloveniji kot v tujini. Je samosvoj, žanrsko neukalupljiv, pa vendar ali pa morda prav zato, eden najbolj avtentičnih glasbenikov Balkana. Ljudska pesem iz 17. stoletja, ki opeva piš pomladnega vetra, ki razburka vode, je preprosta ljubezenska pesem, ki še danes velja za najbolj priljubljeno melodijo na Madžarskem. Vse generacije jo poznajo, glasbeniki pa jo, v različnih priredbah, zelo radi izvajajo. Izučeni mehanik Manfred Zitzelsberger iz Dingolfinga na Bavarskem se strastno navdušuje nad starodobnikom iz 50. let prejšnjega stoletja – nad goggomobilom coupéjem s štirimi sedeži in 13,7 kW. Slapovi in kaskade hrvaške reke Krke na njeni poti proti Jadranskemu morju so lepi v vseh letnih časih, najbogatejši pa so pozimi, ko je vode v obilju.
Stane Kregar je zaznamoval slovensko likovno umetnost v obdobju tik pred drugo svetovno vojno in še zlasti po njej. Je vodilni predstavnik slovenskega nadrealizma, abstrakcije in nove angažirane figuralike, ki je tako v posvetni kot sakralni umetnosti zarisal nove smernice. 32 letni Milan Jurkovics iz Szegeda, na številnih popotovanjih svet opazuje z odprtimi očmi in kamero. Svoj hobi je izbral za poklic in zdaj snema potopisne dokumentarce kot poklicni snemalec. Žumberačko gorje, ki na slovenski strani prehaja v Gorjance, je danes eno izmed najredkeje naseljenih območij Hrvaške. Nekoč je bilo polno življenja, o čemer pričajo običaji in zgodbe ljudi, ki v teh krajih vztrajajo. Kolesarjenje s tako imenovanimi fat biki, tolstimi kolesi s plašči, ki spominjajo na plašče motornih koles, na Aljaski že več desetletij ni nič posebnega, na Bavarskem pa je tako početje še precej neznano.
Koper, mesto na stičišču romanske, slovanske in nemške kulture, je kljub industrijskemu in pristaniškemu razcvetu ohranilo staro mestno jedro, v katerem se prepletajo sledi rimskega in bizantinskega obdobja, obdobja Beneške republike in Napoleonovih osvajanj ter stoletne vladavine habsburške monarhije. 17. januarja 1960 so ob Kraljevem jezeru na Bavarskem odprli prvo sankaško progo z umetnim ledom. Na njej še danes tekmujejo sankači in vozniki bobov na domačih in mednarodnih tekmah. Ob progi so na ogled tako zgodovinski posnetki prve tekme kot tudi obnovljeni bobi iz takratnega časa. Po skoraj 250. letih je tržaška evangeličansko-luteranska skupnost še vedno živa. Njeno delovanje je izraz kulturne raznolikosti mesta Trst in njegove odprtosti za medverski dialog. Zvončarje, dondolaše iz Grobnika v reškem primorju, spoštujejo kot prinašalce dobrega, še posebno priljubljeni so v pustnem času in letos jih je doletela čast, da so zaznamovali uradni začetek programa Reke, evropske prestolnice kulture 2020.
Na Devinskem gradu nad Sesljanskim zalivom so predstavili dinozavra Bruna, največjega do zdaj najdenega dinozavra v Italiji. Odkrili so ga v Ribiškem naselju, kjer so odkrili tudi Antonia, drugega dinozavra, ki je zdaj na ogled v tržaškem Prirodoslovnem muzeju. V Vrbovcu na Hrvaškem deluje skupnost Cenacolo, ki z delovno terapijo pomaga odvisnikom in ljudem v stiski, ki iščejo novo pot in pravi smisel življenja. Skupnost je del svetovne mreže, ki se je leta 1983 iz italijanskega mesta Saluzzo Piemontu začela širiti na pobudo sestre Elvire Petrozzi. V kavarni Enjoy Cafe v Budimpešti goste sprejmejo, postrežejo in tudi zabavajo različni roboti. Roboti so del projekta programerjev, ki jih tako preizkusijo, kaj pravzaprav zmorejo, in ljudem tudi približajo robotiko. Nov šport – zimski kanjoning, ki so si omislili tudi v soteski blizu Kiefersfeldna na Bavarskem. Pohodniki z bolj pustolovsko žilico se odpravijo v zasnežene soteske, se spuščajo po žici in prečkajo deroče gorske vodotoke čez majave mostove.
Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, ki zdaj, po 300 letih uspešnega delovanja, išče inovativne strategije za razvoj v prihodnosti. Na Kimskem jezeru na Bavarskem se je začela sezona lova na ozimice. Ribiči izplujejo že navsezgodaj in med njimi je tudi Hannes iz družine Stephan, ki se z ribištvom ukvarja že od leta 1612. Prekmurka Urška Fartelj je na lastni koži spoznala, kako pomembno je jesti zdravo, sveže pripravljeno hrano, tako zanjo kot njeno družino. Ni pa ostala le pri kuhanju. Postopke priprave različnih jedi je začela zapisovati in izdala je knjigo receptov, ki jih redno objavlja tudi na spletu. Umetno jezero Öreg je kot mokrišče sredi mesta Tata uvrščeno na ramsarski seznam pomembnih območij za ptice. Največ je divjih gosi, ki na jezeru tudi prezimujejo.
Živa glasba skupine Marko banda že 30 let prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja. Augsburški konservator in ljubitelj saksofonov Christian Döß koncertira tudi v izložbi svoje delavnice. V Pordenonu je na ogled razstava velikega umetnika furlanske renesanse Giovannija Antonija de’ Sacchisa, bolj znanega kot il Pordenone. V Szegedu ohranjajo tradicijo ročnega šivanja in vezenja tradicionalnih copat.
Letos je Posavski muzej v Brežicah praznoval 70 let. Muzej se ponaša z bogato arheološko, etnografsko in umetnostno zgodovinsko zbirko, ki jih dopolnjujejo oddelek za zgodovino in konservatorsko-restavratorski oddelek ter knjižnica. Muzejski prostori so v mogočnem brežiškem gradu z izjemno poslikano viteško dvorano, ki je edinstven primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. V Neuschwansteinu, znamenitem gradu kralja Ludvika II. Bavarskega, sredi sanjske pokrajine nedaleč od Füssna so se 150 let po položitvi temeljnega kamna lotili splošne prenove. Ker grad vsako leto obišče približno 1,5 milijona turistov z vsega sveta, ga med obnovo ne bodo zaprli. Osemnajstletni plavalec in svetovni rekorder Antonio Fantin, poln energije in veselja do življenja, je ponos italijanske paraolimpijske reprezentance. Medenjaki so kot božična sladica in tudi lepo darilo znani po vsem svetu, v bližini Szegeda, v kraju Öttömös pa v majhni delavnici barvite dobrote pečejo vse leto.
Vrhunski jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak sta na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru za las zgrešili olimpijsko odličje in na koncu osvojili šesto mesto. Sta dvakratni evropski prvakinji in lani izbrani za najboljšo slovensko športno ekipo leta. Ekipa televizija Slovenija, ki ju je ujela med pripravami na Olimpijske igre v Tokiu, pa je spoznala tudi malo drugačno Veroniko Macarol: Veroniko, ki ji energija morja daje navdih za njeno likovno ustvarjalnost. Kreativna skupina slikarjev in grafikov je v Budimpešti našla nov razstavni prostor. Pred leti so začeli obnavljati požarne zidove starih zgradb, ki jim s svojimi stvaritvami dajejo novo podobo. Najbolj priljubljena je upodobitev Rubikove kocke. Južnotirolski fotograf Kurt Moser se je podal na sam začetek razvoja fotografije in odkril ambrotipijo. Zanjo potrebuje veliko kamero, kemikalije za razvijanje in izbrane motive, kajti ambrotipije so unikati. Prebivalci Komiže na Visu so tesno povezani z morjem. Ulov je tu zagotovljen, toda treba se je znati spoprijemati tudi z muhastim vremenom. Odkar pomnijo se po pomoč obračajo k svetem Nikolaju, ki mu na njegov dan, 6. decembra, žrtvujejo tisto, kar jim je najdragocenejše: čoln.
Prlekija, v severovzhodni Sloveniji, je slikovito območje med gričevnatimi Slovenskimi Goricami in pomursko ravnico. Pokrajina je polna prelepih nasprotij in gostoljubnih prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo in tradicijo, pa tudi z jasno vizijo o prihodnosti. Bolzano v teh tednih zaznamuje 500-letnica zvonika stolne cerkve, največje znamenitosti južnotirolskega glavnega mesta. Zvonik velja za enega najimenitnejših primerkov poznogotske arhitekture, v bližnji zakladnici pa hranijo listine, ki odpirajo zanimiv vpogled v čas z začetka 16. stoletja. Na Bavarskem je spet priljubljeno muziciranje z žlicami. Tega se lahko naučite na glasbenih delavnicah v mestu Lenggries, kjer vam bodo instrumente, lesene žlice, tudi izdelali. Zakonca Tamás Walter in Diana Barna Walter iz Kecskeméta sta prejela že kar nekaj zlatih kolajn na prestižnih ribiških tekmovanjih. Najvišja mesta osvajata tako posamično kot ekipno, kar veliko pomeni ne le njima, temveč tudi njuni približno milijonski madžarski ribiški družini.
Projekt ZaVse, ki ga vodi Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, je namenjen zmanjševanju diskriminacije ranljivih skupin, predvsem invalidov, socialno šibkejših, migrantov in beguncev ter pripadnikov romske skupnosti. V okviru projekta, ki bo trajal do konca februarja 2020, po vsej Sloveniji potekajo izkustvene delavnice za ljudi, ki se pri delu srečujejo z ranljivimi skupinami. Bressanone je leta 1980 kot prvo mesto v Italiji dobil pošteno trgovino. V manjši gorski skupnosti Verano pri Meranu so se odločili za korak naprej, za tako imenovano mesto pravične trgovine. Začetnik in gonilna sila projekta je Rudi Dalvai, dolgoletni predsednik WFTO – mednarodne krovne organizacije Pravična trgovina. Najznačilnejše hrvaško plovilo iz srednjeveškega obdobja ja ladjica »condura«, ki je pred natančno 950 leti dobila pravico do svobodne plovbe po Sredozemlju. Ponos mesta Szeged je katedrala Naše gospe, ki je bila zgrajena po tem, ko so mesto leta 1879 opustošile poplave. Monumentalno zgradbo so pred leti začeli obnavljati, v njenem spodnjem delu pa so uredili tudi sodoben center za obiskovalce.
Mura se na svoji 438 kilometrov dolgi poti iz visokogorske hudourniške reke postopoma spremeni v nižinsko reko s širokim rečnim prostorom, stranskimi rokavi, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalce ob svoji strugi izzvala, da so jo hkrati ljubili, izkoriščali in se je bali, predvsem pa spoštovali. Pred 100 leti je območje Spitzingseeja v Bavarskem gozdu zajelo hudo neurje, ki je za seboj pustilo pravo razdejanje. Posekati in odstraniti so morali okoli 300 000 dreves. V nekaj mesecih so domači in avstrijski delavci za ta namen zgradili ozkotirno železnico. Po treh letih so tire odstranili, lokomotiva je pristala v muzeju, na trasi nekdanje železniške proge pa je urejena pohodniška pot. Madžarka Zsóka Fekete se je po diplomi iz živilstva s pomočjo evropskih sredstev odločila za kmetijsko dejavnost. Redi prašiče madžarske pasme mangalica, prideluje zelenjavo in poljščine ter izdeluje domače mesne izdelke. Vransko jezero blizu mesta Biograd v severni Dalmaciji je največje naravno sladkovodno jezero na Hrvaškem. Pravzaprav gre za nekdanje kraško polje z jezersko kotanjo, ki sega pod nivo morske gladine in je redek primer kripto depresije v sredozemskem prostoru.
Neveljaven email naslov
