Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monotematska oddaja Alpe-Donava-Jadran avtorice Zsuzse Sári, sodelavke madžarske televizije, predstavlja Őrség, slikovito pokrajino z bogato zgodovino, kulturno dediščino in čudovito naravo. Őrség leži ob avstrijsko-slovenski meji v jugozahodnem delu Železne županije. Na tem območju so Madžari ob osvajanju Karpatske kotline postavili svoje stražarje, ki so z vzpetin varovali mejno črto. Od tu izvira tudi ime pokrajine: Őrség oziroma Straža. Imena družin, ki so nekoč uživala podporo kralja, so še danes enaka kot v zapisih izpred tisoč let, zato to pokrajino štejemo za eno najstarejših madžarskih pokrajin.
V Sloveniji se vedno bolj uveljavljajo načela trajnostne mode, primeri dobrih praks, ki želijo potrošnike ozavestiti o nepotrebnosti nakupov in ponujajo alternativo: od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do recikliranja in njihove nadgradnje za nove modne kreacije. Samo osem kilometrov iz središča Šibenika se v gozdu skriva Sokolarski center, za ta del Evrope edinstvena oaza ptic ujed, ki so ga ustanovili kot društvo leta 2000. V 18 letih je ekipa centra zdravila na stotine ptic in številne med njimi uspešno vrnila v divjino. V Slovenskem etnografskem muzeju so prisluhnili življenju in njegovim neskončnim pojavnim oblikam, čustvom in drobnim dogodkom slehernika. Njihova druga stalna razstava je izrazito antropološka in s svojim konceptom sega prek meja slovenske etnografije. V kraju Zuglio v Karniji vsako leto na vnebohodno nedeljo priredijo obred poljuba križev. To je starodavni obred v spomin na privrženost vseh podeželskih cerkva matični cerkvi v Zugliu.
Preteklo je natančno 20 let od ponovne naselitve bobra v Sloveniji. K nam se je preselil po vodotokih iz sosednje Hrvaške, kjer so to vrsto konec 90. let prejšnjega stoletja načrtno naselili. János Fábri iz Szarvasa je eden najmočnejših ljudi na svetu. Nima pretiranih mišic ali silno širokih ramen, a kljub temu pri 72 letih dvigne 260 kilogramov. Backo mini express je največja zasebna maketa železnice v Evropi in uresničitev otroških sanj ustvarjalca Antuna Urbića Backa. Po nedavno opravljenih temeljitih raziskavah je angleški profesor Cecil Clough ugotovil, da sta bila resnična junaka Shakespearjeve tragedije o Romeu in Juliji Luigi Da Porto in Lucina Savorgnan, ki je, v furlanskegem Ariisu ob reki Stelli, preživljala poletne počitnice.
Morsko biološko postajo Piran so kot del Nacionalnega inštituta za biologijo ustanovili leta 1969 in je edina slovenska znanstvena ustanova, ki se ukvarja z raziskovanjem morja in spremljanjem njegove kakovosti. Razkošna palača barona Revoltelle v Trstu je danes najpomembnejša galerija moderne in sodobne umetnosti Furlanije - Julijske krajine. Bavarski par Rike Scholle in Eduard Deubzerja iz Haardorda v skupnem ateljeju ustvarjata umetnine iz stekla. Mesto Székesfehérvár je najbolj znano po nenavadnem dvorcu, ki ga je arhitekt in kipar Jenő Bory po svojih načrtih zgradil v spomin na ljubljeno ženo slikarko Ilone Komócsin.
Migracije najvišje izobraženih kadrov so v času globalizacije neizogibne. Tudi v Sloveniji že več let zaznavamo beg možganov, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da je mobilnost znanstvenikov lahko tudi pozitiven dejavnik. Helmut Cerdini, urarski mojster iz Röttingena, neguje zapuščino Kurta Fuchslochera, ki je zasnoval in postavil kar 25 sončnih ur v mestu. Javni zavod Mala ulica v Ljubljani zagotavlja družinam in njihovim otrokom kakovostno preživljanje skupnega prostega časa. Mesto Debrecen je bilo več stoletij gospodarsko, kulturno in versko središče vzhodne Madžarske.
Narodna galerija bo letošnjo 100. obletnico zaznamovala tudi z razstavo najpomembnejše slovenske slikarke Ivane Kobilce, v Mestnem muzeju pa so v pripravili novo stalno postavitev. Naša ekipa je v pripravah na veliki razstavi obiskala konservatorsko-restavratorske delavnice obeh ustanov in spremljala posege na kipih Adama in Eve, ki ju je okrog leta 1484 ustvaril kipar Janez Lipec, in na Kobilčini Kofetarici. V baročnem samostanu Irsee v Allgäuu so tudi letos pripravili rokovske delavnice za okoli sto amaterskih glasbenikov. Šesto let zgodovine in zgodb zaobjema razstava Zakladi in cesarji. Razkošje rimske Srbije, ki je na ogled v Palači Meizlik v Ogleju do 3. junija. Ferenc Ótott je pred desetimi leti oblasti v Szegedu zaprosil za dovoljenje za gradnjo dvonadstropne montažne hiše na reki. Njegove sanje so se uresničile in danes življenja v sožitju z reko Tiso ne bi zamenjal za nič na svetu.
Monotematska oddaja Alpe-Donava-Jadran avtorice Sanje Pražen, sodelavke hrvaške televizije, predstavlja otok Vis, ki leži 45 kilometrov od jadranske obale. Ker je po drugi svetovni vojni na otoku sčasoma nastala velika pomorsko-vojaška baza jugoslovanske vojske, je bil tujcem vse do leta 1990 dostop na otok prepovedan. Po osamosvojitveni vojni je postal odprt za vse in danes velja za eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Hrvaškem.
V oddaji, ki jo že 35 let pripravljamo skupaj z javnimi televizijami z območja Alp, Donave in Jadrana, predstavljamo: hitre električne avtomobile prihodnosti hrvaškega inovatorja Mate Rimca; slovensko stičišče tehnologij za starejše Simbioza BTC City Lab; bavarsko plavajočo trgovino z mešanim blagom na reki Majni in kako se v madžarskem pogorju Matra pripravljajo na tekmovanja vlečnih pasjih vpreg. V rubriki kulturnih prireditev pa povabili v kranjski grad Khislstein, v katerem je na ogled razstava z naslovom V roki puščica, doma pa ljubica, ki se osredotoča na počastitev stote obletnice konca soške fronte in münchenski Muzej človek in narava, kjer se vse vrti okoli vode, ki v vseh oblikah, barvah in agregatnih stanjih oblikuje naš planet.
V oddaji, ki jo že 35 let pripravljamo skupaj z javnimi televizijami z območja Alp, Donave in Jadrana, predstavljamo: hitre električne avtomobile prihodnosti hrvaškega inovatorja Mate Rimca; slovensko stičišče tehnologij za starejše Simbioza BTC City Lab; bavarsko plavajočo trgovino z mešanim blagom na reki Majni in kako se v madžarskem pogorju Matra pripravljajo na tekmovanja vlečnih pasjih vpreg. V rubriki kulturnih prireditev pa povabili v kranjski grad Khislstein, v katerem je na ogled razstava z naslovom V roki puščica, doma pa ljubica, ki se osredotoča na počastitev stote obletnice konca soške fronte in münchenski Muzej človek in narava, kjer se vse vrti okoli vode, ki v vseh oblikah, barvah in agregatnih stanjih oblikuje naš planet.
Z ekipo Televizije Slovenija se bomo sprehodili skozi zgodovino in slikovite ulice starodavnega Ptuja, ki velja za eno najlepših mest na Slovenskem. Iz Hrvaške zgodba o projektu Drava Life za zaščito ekosistema in integrirano upravljanje reke Drave. Spoznali bomo Roberta Marótija, madžarskega prvaka v reševanju slavne Rubikove kocke in izjemne, skoraj 500 sto let stare orgle na Južnem Tirolskem, eno redkih renesančnih glasbil, na katerega je še mogoče zaigrati.
Poleg novic, zanimivosti in povabil na kulturne prireditve v tokratni oddaji Alpe-Donava-Jadran prispevki o zgodovini življenja ob jadranski obali, kot jo pripoveduje podvodna arheologija na mednarodni razstavi v Trstu; o posebej izurjenih psih, za odkrivanje eksploziva na münchenskem letališču; o tem, kako poteka izobraževanje na vrhunski vinarski šoli v Požegi in o bogastvu sort slovenskega navadnega malega zvončka in ljubiteljih zvončkov, ki jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto celo posvetijo festival.
PLETERSKE ŠTIMANCE SAMOSTANSKA ROČNA DELA HIŠA DOŽIVETIJ HUNGARIKUM SMUČARJI PARAPLEGIKI NA ROGLI Štimance niso slovenska posebnost. Podobne umerjevalce akustike poznajo povsod po Evropi. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah pa je izkušnja petja in poslušanja glasbe neverjetna. Janez Jocif, ki že več let raziskuje srednjeveško glasbo in sam izdeluje tudi glasbila iz tistega časa, poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov. Iz Bavarske zgodba o ohranjanju samostanskih baročnih ročnih del; v Budimpešti bomo obiskali Hišo doživetij Hungarikum, v kateri z najsodobnejšo tehnologijo predstavljajo madžarsko tehniško in kulturno dediščino, za konec pa se bomo pridružili smučarjem paraplegikom na Rogli.
Neveljaven email naslov
