Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kam pobegniti iz stresnega, hektičnega vsakdana, da si napolnimo baterije in sprostimo glavo? Kje bi bilo popolno pribežališče za preživljanje vikendov in dopusta? To se je spraševal tudi naš gostitelj, ki pa je hitro našel odgovor. Na Gorenjskem, v Gozdu Martuljku, je kupil parcelo, na katero je postavil počitniško hišo, vredno vse pozornosti. V zasanjanih Brkinih, kjer pokrajina valovi od sadnih nasadov in mogočnih gozdov, si je dom uredil mlad par. Pa ne kar kakršen koli dom. Njuno domovanje je namreč oblikovano z velikim spoštovanjem do lokalne identitete in tradicije ter je dober dokaz, da najbolj pristni interjerji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej. Stanovanje v tristanovanjski stavbi blizu Medvod je nekaj posebnega zato, ker sta ga kupila arhitekta za svojo družino. Ob nakupu so ju čakali prazni, neopremljeni prostori. Seveda smo bili radovedni, kako sta strokovnjaka dane razmere prilagodila svojim željam in zahtevam.
To jesen se redno sprašujemo, koliko si Slovenci upamo, ko gre za spremembo življenjskega stila. In prijetno presenečeni ugotavljamo, da navdihujočih zgodb kar ne zmanjka. Tokratna se odvija na Goričkem, natančneje v Motovilcih, kjer si je svoje novo ognjišče zakuril karizmatični kuharski mojster Bine Volčič. V novejši večstanovanjski stavbi v Ljubljani so skupni hodniki zasnovani tako, da hkrati povezujejo ter ločujejo ‒ in sicer v obliki mostov, ki ustvarjajo zračen, lahkoten in svetel ambient. Inovativno in posebno pa je tudi eno od stanovanj, ki ima poleg rdeče niti še zeleno. In zakaj ravno zeleno? Ker so kotički v njem premišljeno opremljeni z rastlinami, zaradi manjše kvadrature pa tudi s številnimi drugimi praktičnimi rešitvami. V starejši ljubljanski stavbi sta arhitekta prenovila 65 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje v sodobno urbano bivališče. Stanovanje ima sicer lepe razglede, nima pa balkona ali terase – in za pristen stik z naravo so poskrbeli z edinstveno zeleno oazo v spalnici.
Pred dvema letoma smo obiskali naselje vizualno usklajenih hiš iz križno lepljenih plošč v Stražišču pri Kranju. Njihovi masivni zidovi so bili takrat še goli, je pa uporabljeni naravni material že obljubljal visoko kakovost bivanja. No, zdaj so hiše večinoma gotove in vseljene, v njih pa so dom našli ljudje, ki cenijo les in prednosti, ki jim jih ta ponuja. Kaj imata skupnega les in modrost? Med sprehodom po knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru boste hitro ugotovili, da se ta dva elementa odlično dopolnjujeta in uporabnikom pričarata ambient, kakršnega bi z veseljem imeli tudi doma. V srednjih letih si marsikdo zaželi spremembe življenjskega sloga. Morda zamenjati službo, poskusiti nekaj novega, celo spremeniti lokacijo svojega doma. Vse to so spremembe, ki zahtevajo tehten premislek o veliko stvarnih izzivih, kar nekaj poguma, zato ne čudi, da pogosto ostane zgolj pri sanjarjenju. Ne pa vedno. Metka in Tomaž Zver sta uresničila sanje in se preselila v prenovljeno hišo v Štanjelu.
Letos obeležujemo stoletnico smrti pisatelja, pravnika in politika Ivana Tavčarja, hkrati pa tudi 50 let od premiere filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Naša ekipa se je ob tem filmskem Abrahamu podala na podeželje pod Starim vrhom in v Mlaki nad Lušo obiskala snemalno lokacijo filma– kmetijo pri Jejlarju, kjer sta se spoznala Presečnikova Meta in odvetnik Janez. Za neizdelane mansarde starih meščanskih hiš bi lahko rekli, da so skriti dragulji. V eni najlepših ljubljanskih ulic, zeleni Križevniški ulici, so iz zanemarjenega podstrešja, kjer so nekoč vladale pajčevine in debele plasti prahu, nastala štiri svetla razgibana stanovanja. Kupili ste stanovanje, zgradili hišo, tudi pohištvo je izbrano. Že ste si oddahnili, da je dom končan, ko okrog vas zazijajo še gole bele stene, ki se zdijo nekako brez življenja. Kako jih zapolniti s primerno vsebino, kako to storiti z nekim smotrnim denarnim in časovnim proračunom. Slike, fotografije, kakšen kipec ali drug estetski dodatek … pa saj tega so vendar polne take in drugačne trgovine. Seveda so, ampak naš sogovornik med drugim pravi, da se za unikatnejša estetska doživetja splača narediti kakšen korak več.
Ne zgodi se prav pogosto, da se v novi, pravkar zgrajeni hiši lastniki zamenjajo že po letu in pol. Seveda nova družina prinese v hišo nov pogled, nove želje, nove zahteve, ki so jih v primeru, ki je pred nami, s skladnim sodelovanjem arhitektov in izvajalcev uresničili rekordno hitro. V nadaljevanju se posvetimo lesu, trajnemu materialu, s katerim človek rad biva že od nekdaj. Na Norveškem je trenutno najvišja lesena stavba na svetu, visoka je 85,4 metra, ima 18-nadstropij. Ne tako visoke, ampak večstanovanjske lesene objekte, ki sledijo viziji trajnosti, pa že gradimo tudi pri nas. Mi smo dve našli v Celju. Pod Krvavcem sta zakonca Mirjam in Gregor iz nič ustvarila zeliščno posestvo, na njem pa poleg svoje hiše postavila še več edinstvenih lesenih objektov in elementov. Od kozolca toplarja in zeliščne kašče do hiške, ki sicer ni na drevesu, a nosi ime Drevo.
Arhitekturni slog na prehodu iz 19. v 20. stoletja, ki ga imenujemo secesija, je Ljubljani prinesel kar nekaj zanimivih stavb. Mnoge secesijske arhitekturne stvaritve, ki so navdih iskale v folklornih motivih in geometrijskih oblikah ter se je z njimi meščanstvo želelo približati plemstvu, danes žal neslavno propadajo, so pa tudi takšne, ki so jih obnovili ali rekonstruirali. V eni od rekonstruiranih vil smo obiskali stanovanje, ki združuje tehnologije sedanjosti in utrip preteklosti. Pred nami je začetek študijskega leta. Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma. Kako v naravnem okolju zgraditi prostorno in izvirno hišo in hkrati ohraniti zemljišče čim bolj nedotaknjeno? Rešitev smo poiskali pri zakonskemu paru, ki je zasnoval imeniten objekt v zelenem objemu Štajerske.
Še zadnjič pred poletnim premorom si gremo ogledat nekaj prizorišč človekove bivalne sreče in tako bomo naredili mašnjico nad še eno uspešno sezono naše oddaje. Hkrati pa napovedujemo rdečo nit jesenske sezono, to so počitniški domovi Slovencev. Dobili smo povabilo v moderno počitniško vilo ob slikovitem istrskem mestecu Motovun. Lastniki vrtov nam pogosto rečejo, da jim vrt pomeni sprostitev, da uživajo pri delu na njem. Vse to sta ponovila tudi zakonca Tomšič, ki negujeta svoj vrt blizu Ljubljane. Tisto, zaradi česar njun vrt izstopa, pa je izredna urejenost in negovanost. To se najbolj odraža na trati. Pomladno sezono bomo zaključili z veliko elegance in staromeščanskega ponosa. V prestolnici smo obiskali prenovljeno stanovanje, katerega osrednji element v velikem bivalnem prostoru predstavljata dva markantna opečnata oboka.
Predzadnjo oddajo te sezone bomo še enkrat posvetili lesu, ki predstavlja pomembno strateško surovino za gradnjo. Visoko nad Dravogradom smo obiskali hišo, ki je nekoč bila temačna, z majhnimi okni in brez balkona. Danes jo krasijo veličasten prizidek in privlačni prostori, opremljeni z različnimi vrstami lesa. Poleg vsega drugega nas je v tej hiši osupnil tudi jasno prisotni in blagodejni vonj precej redke vrste lesa. Lesarska stroka in izdelki iz lesa imajo v življenju človeka posebno mesto in pomenijo plemenitenje našega načina življenja. V lesu je tudi priložnost za poklicno in poslovno pot. Dober dokaz so tudi lesene mojstrovine oblikovalca in mojstra v lesu, ki so svoje mesto našle v majhnem, sveže prenovljenem stanovanju v eni najlepših ljubljanskih uličic. Le redko se nam ponudi priložnost, da lahko vstopimo na vrt, ki ga je zase oblikoval strokovnjak za hortikulturo. V Žireh v Poljanski dolini je pred desetletji začel nastajati vrt, kot si ga je zamislila ugledna oblikovalka vrtov Juta Krulc. Letos mineva osem let od njene smrti. Vrt leži ob rojstni hiši akademskega likovnega umetnika Tomaža Kržišnika, ki je sooblikoval ta prostor.
Markantno stanovanje v novozgrajeni večstanovanjski hiši ob Celovški cesti v Ljubljani vas bo v hipu prevzelo. Izbrani kosi in materiali, številne unikatne rešitve, glamur na vsakem koraku. Vloženega je bilo nemalo truda, da je stanovanje dandanes lastniku v velik ponos in veselje. Preperela ostrešja, fasade brez izolacije, staro stavbno pohištvo, neučinkovito ogrevanje … Marsikatero starejšo večstanovanjsko stavbo v Sloveniji bi lahko opisali s temi besedami, ki po domače pomenijo, da njeni prebivalci živijo v energetsko neustreznih razmerah, obenem pa mečejo denar skozi okno. Ker je cilj čim prej pristopiti k izboljšanju takšnega stavbnega fonda, vam bomo pokazali primer zgledno energetsko prenovljene stolpnice v Domžalah in finančne ter bivalne prednosti take sanacije. 15 let staro družinsko hišo so arhitekti natančno preštudirali in premetali tlorise v vseh treh etažah. Po novem je nastala tri stanovanjska hiša, s povsem drugačnim slogom interierja, kot ga je imela pred prenovo. Torej ne le nov, posodobljeni make up, temveč tudi popolnoma nova vsebina.
Apartmajska hiša v Bohinjski Bistrici se ponaša z avtohtonim tradicionalnim volumnom ter s pogledi po okoliških vršacih. Lastnika sta iz mizarske stroke in zato dvoma o prevladujočem materialu ni bilo. Vseeno pa sta se želela pokloniti tudi tradiciji in tako v veliki meri posegla tudi po starem, ponovno uporabljenem lesu – v impozantni apartmajski hiši so tako celo več kot stoletni kosi macesnovega lesa. Dobesedno ročno izdelano stanovanje z lesenimi izdelki si je umetnik Matej Bizovičar opremil za leta, ki prihajajo. Zaenkrat namreč še živi z družino v stari kmečki hiši stran od mesta, ko pa se bo enkrat naveličal kidati sneg, pravi, da bo šel živet prav v središče Ljubljanjskega parka Tivoli. Ima pa to stanovanje še eno posebnost – namreč, bolj ko si ga ogleduješ, bolj imaš občutek, da tudi stanovanje gleda tebe. Boste videli zakaj. Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
V naselju Tuncovec, vzhodno od Rogaške Slatine, si je mlada družina zasnovala dom, za katerega sta lastnika imela zelo jasno vizijo, kaj želita, predvsem pa sta oba bila odlično opremljena z znanjem, veščinami in voljo, da večino stvari postorita sama. Poleg tega pa sta si zastavila cilj, da ga, ko bo končan, predstavimo v oddaji Ambienti. Obiskali bomo družino, ki rada veliko časa preživi na vrtu. Tudi zato je bila okolica njihove hiše pri urejanju deležna posebne pozornosti. Bioklimatska pergola za letno kuhinjo z jedilnico, igrala za najmlajšo članico in udobna sedežna garnitura na pokriti leseni terasi so tisti kotički, brez katerih si ne predstavljajo vsakdana. Za prenovo stanovanja se največkrat odločimo, kadar pride do spremembe lastništva, spremembe števila stanovalcev ali zaradi posodobitve. Prenovo stanovanja, ki ga bomo predstavili tokrat, je spodbudilo novo življenjsko obdobje lastnice. S pomočjo arhitekta sta poiskala izboljšave za pomanjkljivosti, ki se jih je s časom začela zavedati.
Blizu Grosuplja smo obiskali zelo zanimivo podeželsko hišo, ki jo je zgradila družina, zaljubljena v les. Del lesa za gradnjo so pripeljali kar iz domačega gozda, lastnika pa sta v leseno konstrukcijo vgradila tudi senzorje, ki merijo vlažnost lesa in ob morebitnem prekomernem povišanju vlažnosti ali vdoru vode v les omogočajo hitro ukrepanje. Vrt ob starejši kamniti hiši sredi Krasa so novi lastniki hiše spremenili in vsebinsko obogatili. S prejšnjim vrtom ga povezuje samo sivka, ki pogosto krasi kraške vrtove. Hiša v Ivanjem gradu je desetletja samevala, dokler je nista za svojo vzela nova lastnika. Iz zapuščene hiše sta ustvarila nov, očarljiv dom in ga obdala z vrtom, na katerem je poskrbljeno tako za udobje kot za lepe prizore. Kako sta uredila hišo, smo že predstavili v prvi letošnji oddaji, tokrat se bomo sprehodili še po vrtu.. Pred več kot tremi leti smo predstavili podnajemniško stanovanje nekdanje manekenke in diplomirane notranje oblikovalke Jane Koteske in njenega partnerja Iva. Zdaj smo jih spet obiskali, tokrat v lastni hiši, ki sta jo podedovala od starih staršev. Vmes je par dobil tudi dva otroka, zato sta udobje in praktičnost postala enakovredna estetiki in slogu.
Neveljaven email naslov
