Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karibska kuhinja kombinira sadje in riž, morske sadeže in začimbe ter ustvarja tako slikovite okuse, kot so barve teh otokov. Na vsakem otoku imajo svojo najljubšo jed in že po tem lahko obiskovalec ugane marsikaj iz lokalne zgodovine. Okusi pa so čisto posebni, sestavljeni iz etnične dediščine in lokalnih pridelkov. Na Karibih se je, kot pravijo zgodovinarji, pred 500 leti začela globalizacija in pokazala negativne vplive na lokalno prebivalstvo v vsem svojem mračnem sijaju. . Prebivalcev z izvirnimi karibskimi koreninami je tako ostalo le malo, komaj nekaj tisoč, prav tako pa je ostalo le malo izvirne karibske kuhinje. Nastala je edinstvena mešanica svetovnih kuhinj, ki je izjemno okusna, pestra, uporabljal lokalne sestavine in začimbe z vsega sveta, meša kuharske tehnike in prehranjevalne običaje. Ata in vnukinja bosta tako skuhala solato iz deviških otokov, jamajški kotlet in sladica. A tudi tokrat ne bo šlo brez obiska tržnice in srečanja z branjevko.
Izraelska kuhinja združuje lokalne jedi avtohtonih prebivalcev Izraela in tiste, ki so jih v Izrael prinesli judje iz diaspore. Poleg arabskih jedi združuje različne stile judovske kuhinje, predvsem kuhinje judov, ki izvirajo iz Bližnjega vzhoda in Afrike (mizraški judje), tistih, ki so potomci španskih judov (sefardski judje), in tistih, ki so potomci nemških in vzhodnoevropskih judov (aškenaški judje ). V našem kosilu bomo zajeli bistvo izraelske kuhinje. To je kaša vareniškes ali ajdova kaša z metuljčki. Pri sestavinah se vnukinja Ajda zopet znajde pri svoji branjevki na tržnici, v jedilnem kotu pa jih tokrat preseneti gost iz Izraela.
Danes gremo v eksotične kraje, na otočje sredi oceana Filipine. Zanimivo je, da se je na tem otočju, sestavljenem iz več kot sedem tisoč otokov, razvila tako preprosta hrana, saj je zgodovina filipinske hrane prav nasprotno izjemno zapletena in bogata. posebnost filipinske kuhinje, namreč da ne glede na to, da v njej brsti vplivov iz vsega sveta, domačini ostajajo zvesti lokalnim surovinam. V atovi kuhinji bosta kuhala ata in vnukinja pripravljala piščanec Adobo, z Pansiti kanton, rezance z zelenjavo. Vnukinja pa si pomaga z domačo zelenjavo pri svoji branjevki na tržnici. V jedilnem kotu pa babica zopet oživlja spomine na te kraje.
Latvija je bogata z jezeri in rekami ter ima več kot 500 kilometrov morske obale. Zato je razumljivo, da so ribe priljubljeno in pogosto živilo. Ata z vnukinjo zato pripravlja zelo pogosto latvijsko kosilo, za katero lahko uporabimo različne vrste morskih ali rečnih rib; Latvijci največkrat uporabijo skušo, rečnega ostriža ali pa tudi sardele. Latvijska kuhinja je večini ljudem v Evropi neznana, a je po mnenju strokovnjakov ena najboljših vzhodno evropskih kuhinj. Tokratno oddajo bo začinil obisk tržnice, kjer bo vnukinja Ajda pri svoji branjevki iskala zelje. V jedilnem kotu pa je babica kot vedno polna anekdot teh krajev.
Sodobna italijanska kuhinja je del tradicionalnega sredozemskega načina prehranjevanja. Tokrat se bomo lotili priprave testenin z odličnimi sestavinami, kot so nepogrešljivi paradižnik, česen, olivno olje…skratka pričarali bomo pravo, Italijansko vzdušje, ki temelji na uživanju v obroku, ki je hkrati pravi družabni ali družinski dogodek.
Angleška kuhinja združuje kuharske stile, tradicije in recepte. Naša mesna jed se imenuje pečenka Wellington, ki je prežeta tudi z zgodovino. Heroj, ki ji je posodil ime, je zelo angleški: Arthur Wellesley, prvi wellingtonski vojvoda. Seveda pa ne bomo pozabili na okusno sladico, prave angleške muffine, ki jih postrežejo tudi na angleškem dvoru.
Brkini geografsko obsegajo območje, ki je hribovito in leži na območju Divače, Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Dolgo časa so bili zapostavljeni in zaostali v razvoju, zato so mladi zapuščali domove in odhajali v mesta, ter v tujino, predvsem v Avstralijo in Ameriko. Vendar pa občutek pripadnosti ni zamrl, in kmalu po drugi svetovni vojni so Brkini postopoma začeli oživljati staro tradicijo gojenja sadja in so tako ponovno zaživeli. Temu okolišu se pridružuje tudi dolina reke Reke, Vremska dolina, divaško-kozinski kras ter območje Čičarije. Ta pokrajina, ki je pravi biser, leži na nadmorski višini od 400 do 750 m. Brkini so znani tudi po integrirani pridelavi različnih vrst sadja, predvsem jabolk in sliv, oz. češpelj. Sadje predelujejo v odličen jabolčni sok, kis, ga sušijo, kuhajo v marmelado in še kaj. In ravno brkinskemu sadju gre zasluga za ustvarjeno prepoznavnost. Prava posebnost je brkinski slivovec, domače žganje odličnega okusa in arome, ki ga kuhajo v posebno oblikovanih bakrenih »brkinskih kotlih« s kapo za vodo. Brkini so poznani tudi po odlični kulinariki, tako da tudi najbolj zahtevni gurmani niso razočarani. Znana domača jed je »krompir na zevenici«, ki ga prelijemo z ocvirki. Ata, babi in vnukinja tokrat ob briški kuhinji spoznavajo nove okuse, vse potrebno pa vnukinja nakupi pri svoji branjevki na tržnici. Babico in branjevko igra nenadkriljiva Ljerka Belak.
Bela krajina je skrivnostna in razgibana obmejna pokrajina za Gorjanci, dežela bréz in praproti, belih noš, razgibanih vinskih goric in bogatega ljudskega izročila. Njena kulinarika je zelo raznovrstna, mnogo starodavnih receptov se je ohranilo vse do današnjih dni. Značilne belokranjske jedi so: belokranjska pogača, belokranjska povitica, belokranjsko cvrtje, belokranjski nadev ali semiško fulanje s hrenom, ajdova povitica z rozinami, belokranjska šara, žitna klobasa, bravina s sladkim zeljem, belokranjski žlinkrofi in nepogrešljivi odojek ali jagenjček na ražnju. V prvi oddaji bo ata (Gojmir Lešnjak - Gojc) poslal babico (Ljerka Belak) po jagenjčka, a jo bo mesar Franc (tudi njega igra Gojc) pregovoril v drugačen nakup… Družbo jima bo delala njuna mlajša vnukinja (Živa Selan), ki je po zgledu starejše, ki je šla študirat v tujino, tudi sama našla veselje do kuhanja in spoznavanja slovenskih kulinaričnih regij z babico in atom. Vendar brez zapletov tudi tokrat ne bo šlo.
Na Notranjskem, so nekoč kraljevale jedi iz kolerabe in krompirja. Ena najbolj znanih in značilnih za to regijo, je bloška kavla, ali trojka, ali kavra, ali kakor jo še imenujejo. Kavra je bila običajna jed, ki se je pripravljala v jesensko-zimskem času ali pa se je zavlekla še v pomlad, oziroma do porabe vse kolerabe, ta pa je bila odvisna od letine in navsezadnje tudi od tega, kako je prezimila. Gre za gosto enolončnico, ki jo postrežemo kot samostojno jed. Regija je bila bogata samo s zeljem, fižolom, kolerabo in krompirjem. Vse sestavljanke iz teh jedi so krojile jedilnik. Posebnost notranjske kuhinje so krompirjevi žganci, ki jih pripravljajo iz krompirja in pšenične ali ječmenove moke, in enolončnice: ričet, fižol s slanino in bloška trojka, ki so skuhane v glineni posodi v kmečki peči. Notranjci štruklje s smetano spečejo, ščuke pa posušijo v dimu (po mlinarsko). Znameniti so notranjski želodec, pljučne in jetrne klobase. Med žlikrofi so najbolj znani idrijski, ki imajo nadev iz krompirja, ocvirkov, drobtin in drobnjaka.
V kuharski oddaji Čarokuhinja pri atu na zabaven način predstavljamo jedi iz domače in svetovne kulinarike.
Koroška kuhinja je tradicionalno najbolj vegetarijanska kuhinja na Slovenskem. Na jedilniku je bilo in še je mogoče najti vse, kar je užitnega zraslo v teh gorskih dolinah. Avtohtone navade pri prehranjevanju izvirajo iz naravnega načina življenja in pridelave hrane. K temu sodi tudi priprava hrane po tradicionalnih domačih receptih, ki velikokrat vključujejo posebnost Koroške – »Črno kuhinjo«. To je prostor v hiši v katerem je odprto ognjišče in samostojna krušna peč. Tokrat bodo ata, babi in vnukinja pripravili Flosarski golaž, ki je štajerska posebnost, katera je dobila ime po dravskih flosarjih ('splavarjih'), radi pa ga pripravljajo tudi v koroških družinah. Na trgu pa bo tokrat z babico in inšpektorjem spet zelo hudomušno.
Tokrat nas bo kulinarika odpeljala v Zasavje. Zasavje je središčna slovenska regija, zato so številni recepti nastali spontano, drugi pa so bili sposojeni iz sosednjih regij. Vendar so se tudi pri slednjih – zaradi pomanjkanja potrebnih surovin in drugačnega načina življenja – kmalu ustvarile izvirne prilagoditve in posodobitve. Zasavska kulinarika je bila preprosta. To je pravzaprav mogoče trditi tako za celotno slovensko kuhinjo kot kuhinje nekaterih pomembnih poklicnih skupin, kot so rudarji, steklarji in drugi industrijski poklici. Danes je na jedilniku goveja juha z jušnimi valjanimi rezanci, ki jo bosta pripravila ata in vnukinja, babi pa bo tokrat šla po svinjsko ribico v mesnico, kjer jo čaka znanec, mesar Franc. Za prilogo bodo imeli skutine svaljke, za desert pa razvaljano listnato cesto z posipom maka, kumine ter sezama.
Neveljaven email naslov
