Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Niko Stare je najprej študiral agronomijo na sadjarsko-vrtnarski smeri, ko pa je postal prostorski načrtovalec na mariborskem zavodu za urbanizem se je posvetil krajinski arhitekturi. Med leti 1996 in 2000 je bil krajinski arhitekt Maribora. Letos je za svoje dolgoletno, življenjsko delo na tem področju prejel Platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Vabimo vas, da si pogovor s te kritičnim opazovalcem razvoja Maribora v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 18. novembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Mojca Pišek je rojena v Mariboru, je novinarka in literarna kritičarka. Za literarno kritiko je leta 2012 prejela Stritarjevo nagrado, dve leti pozneje je prejela nagrado Čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenija za debitantko leta. Do leta 2017 je bila članica kulturne redakcije ljubljanskega Dnevnika, danes njene kolumne beremo v Delu.
Gašper Andrinek je nekdanji Ponkovljan, se pravi rodil se je in živel na Ponikvi, kraju, ki je v občini Šentjur pri Celju. Živi in dela v Ljubljani, po poklicu je novinar, zaposlen na Valu 202. Je aktualni predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Špela Strašek prihaja iz Celja, po izobrazbi je sociologinja, ima rada zgodovino, zlasti zgodovino oblačilne kulture, po poklicu pa je – klobučarka. Klobučarstvo je obrt in umetnost, ki jo v Sloveniji pozna in v njej ustvarja zelo malo mojstrov, naša sogovornica pa je zaslužna, da je postalo del nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
V oddajo Dober večer prihaja Ivan Rihtarič dvojni doktor zgodovinskih znanosti, neutrudni raziskovalec razmer in razmerij, ki so se po drugi svetovni vojni vzpostavila na potezi od obmejne Gornje Radgone do Ljutomera. Avtor sedmih znanstvenih monografij. V doktoratu obranjenem na Univerzi v Celovcu se je podrobneje posvetil odnosu med Slovenci in Nemci pred prvo svetovno vojno v luči ptujskega časopisa Štajerc, medtem ko je v drugi podrobno preučil ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Bo pa držalo tudi, da Ivan Rihtarič v veliki meri raziskuje prav tisto, kar je kot otrok v petdesetih letih vpijal iz previdnih razprav tedaj starejših v njegovem okolju. Z Ivanom pa tudi o še vedno razvpitem Francu Rihtariču, s katerim sicer nista v sorodu, je pa imel zaradi istega priimka kot otrok nemalo trpkih trenutkov …
Aleš Lombergar je samostojni restavrator in konservator, pred tem oblikovalec, ustanovitelj zasebnega Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine v Mariboru. Radovednost pri učenju in strokovnem izpopolnjevanju ga je nazadnje pripeljala do ene izmed najbolj redkih umetniških obrti na svetu: do oblikovanja in restavriranja jedkanega stekla.
Janja Glogovac je filmska režiserka, ki je magistrski študij filmske režije zaključila na sloviti akademiji FAMU v Pragi. Najprej je začela ustvarjati dokumentarne filme, v istem letu, v katerem je ustvarila svoj prvi celovečerni film, je režirala tudi gledališko komedijo. Rodila se je v Mariboru, ki je pred kratkim gostil projekcijo njenega že drugega dokumentarnega filma o Nikoli Tesli.
Romana Lesjak je magistrica upravnih znanosti, diplomirana upravna organizatorka, pravnica, ekonomski tehnik in administratorka, končala je tudi šolo za računovodje. Je ljubiteljica narave, lepe besede, knjig in zlasti poezije, ki jo še sama piše. Je karateistka in ljubiteljica rock glasbe. Že četrti zaporedni mandat je županja Črne na Koroškem.
Naš tokratni gost, umetnostni zgodovinar, muzealec, do nedavnega univerzitetni učitelj dr. Janez Balažic prihaja iz Murske Sobote in je globoko povezan z zgodovino tega dela panonskega prostora. Letos mineva 100 let od prihoda arhitekta Jožeta Plečnika v Prekmurje, kjer je z zidavo župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini uspel združiti poteze srednjeevropske kulturne identitete s prvinami starodavne avtohtone dediščine zahodnega roba Panonske nižine.
Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kritičarka, dramaturginja in prevajalka, glavna urednica v lastni založbi, dvakratna prejemnica Jenkove nagrade in priznanja Kritiško sito. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost, vrsto let je pisala in še piše kolumne za nekatere osrednje slovenske medije. Rada uporablja sočne in odzvanjajoče besede.
Približujemo se stoletnici začetka delovanja prvega slovenskega radia. Da pa je pojav možnosti oddajanja in sprejemanja radijskega signala vznemirjal že veliko pred tem bomo izvedeli v tokratni oddaji Dober večer TV Maribor, ko bo naš gost S52ME za kodno oznako stoji osebnost Bojana Majheniča, podpredsednika Radiokluba Maribor, ki je pred nedavnim spomnil na 100 letnico začetke te dejavnosti na Slovenskem. Zakaj lahko na radioamaterje računamo tudi takrat ko vse drugo odpove in kaj je v skrivnostni hišici na Urbanu na Kozjaku?
Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino.
Neveljaven email naslov
