Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za našo tokratno gostjo je šola življenjsko delo. Država ji je tudi podelila priznanje za življenjsko delo v osnovnem šolstvu. Začela je kot učiteljica razrednega pouka, poučevala je likovno umetnost, za nekaj časa zapustila šolo, in se vrnila kot ravnateljica. Poje v zboru, je lutkarica, učiteljica retorike in rotarijka.
Pogled v svoje življenje bo v oddaji Dober večer, dovolil vsestranski akademski glasbenik in vokalist Mladen Delin. Brez njega bi v Ameriki bistveno manj ljudi slišalo za Slovenijo in še posebej za Ptuj in Ptuj med drugim ne bi imel poletnega festivala Arsana in opere na prostem.
Boštjan Narat je Mariborčan, ki ga ta podatek ne zamejuje. Šolal se je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, je glasbenik, a po poklicu filozof, ki je nekoč hotel postati novinar. Zato je tudi publicist, voditelj televizijskih oddaj, pisatelj, tudi igralec. Geslo, pod katerim ga boste vedno odkrili na spletu, je – Katalena.
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je rojena in živi v Celju, je solistka Opere SNG Maribor, v resnici pa je zaradi glasbe, ki ji je posvetila vse svoje življenje, državljanka sveta. V tej sezoni praznuje srebrni delovni jubilej, in kmalu bo v njenih rokah tudi nagrada Prešernovega sklada za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu.
Barbara Trnovec je bila najprej inštruktorica in raziskovalka v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, bila je pobudnica prve slovenske odprave slepih in slabovidnih na Kilimandžaro, osem let svobodna novinarka, k muzeologiji pa jo je pritegnilo zanimanje za življenje in delo Alme Karlin. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Pokrajinskem muzeju v Celju.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo dr. Anton Crnjac. Leta 1988 je začel operirati na oddelku za kirurgijo takrat še Splošne bolnišnice Maribor. Potem je prehodil zanimivo karierno pot in danes je generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Kaj vse se je spremenilo v teh dolgih letih in predvsem, kako se je spremenil sam in zakaj danes ve, da dneva ne moreš zadržati, lahko ga samo izkoristiš. Dr. Anton Crnjac bo naš gost..
Naš prvi sogovornik v novem letu je Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove ljubljanske banke. Študiral je ekonomijo, in se, za razliko od svojega očeta, ki je bil prav tako gospodarstvenik, uveljavil predvsem kot finančnik. V njegovi predstavitvi piše, da je bil predsednik ali član nadzornih svetov 13 komercialnih bank v 6 državah, 3 zavarovalnic v 3 državah, ene družbe za upravljanje in ene mednarodne proizvodno-storitvene skupine.
V minutah tokratne oddaje Dober večer bo naš gost dr. Jože Osterc, agronom, upokojeni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani in minister za kmetijstvo v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta. Kmetijstvo tedaj in danes in zakaj so bili že antični filozofi mnenja, da nihče, ki ne razume problema pšenice nima elementarnih sposobnosti postati državnik.
Redke so priložnosti, da gostimo sogovornika, ki je živa priča zgodovine. V tem primeru zgodovine gradu Viltuš, prvega od osmih gradov, ki se v porečjih rek Drave in Dravinje zvrstijo od meje med nekdanjima Karantanijo in Štajersko marko vse do današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Naš gost Pavel Kundid je danes star 95 let, in se živo spominja predvsem dela povojne zgodovine gradu Viltuš.
Marko Crnkovič je, tako je zapisano na spletni strani Večera: »…glavni urednik, kolumnist, novinar, šef deska, redaktor, lektor, slovnični fašist in stilist, fotograf, admin, tajnica in fikus Fokuspokusa. Piše že več kot trideset let. Razen bralcev ga nihče ne mara, pa tudi on ima rad samo bralce — no, in dobre avtorje. Raje piše kot misli. Več napiše kot prebere.«
Gost tokratne oddaje Dober večer je profesor dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. Pred vrati je – lahko bi rekli zadnji semester njegovega rektorskega mandata, ki se je začel junija 2018. Kakšne je bil razvojni korak univerze in koliko v današnjih razmerah veljajo zaveze sprejetim strategijam.
Naša družba postaja vse bolj multikulturna. Razlogi, zaradi katerih so tujci izbrali ta podalpski košček zemlje za svojo domovino, so različni. Ostali so pri nas, živijo z nami in se prilagajajo. Bolj oni nam kot mi njim. To razumejo, a bi si kdaj pa kdaj želeli več širokosrčnosti. In tiste prvinske dobrote, naklonjenosti vsem, ki ne poznajo naše zgodovine in tradicije, ampak imajo svojo. Lahko jo opustijo, a je ne morejo in tudi ne smejo pozabiti. Tudi o tem bova govorili z zanimivo sogovornico Mary Ellen Ramasimanana Virtič.
Neveljaven email naslov
