Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dokumentarci – izobraževalni • prispevki

Dokumentarci – izobraževalni Odlomek: Aljaž in Eva - Uporabimo les, 1. del, izobraževalno-dokumentarni film

21.09.2021

Prav posebna zgodba o lesu se razvija nad reko Čabranko, tik ob hrvaški meji, kjer se preko Snežnika pa vse do Gorskega kotarja vije največji strnjen gozdni kompleks v Evropi. V ta demografsko ogrožen prostor, v vasi Novi Kot, kjer je še do nedavnega vztrajalo zgolj 30 vaščanov, sta se iz Finske in Nizozemske preselila Aljaž in Eva. Vizualna umetnika sta popolnoma sama in brez osnovnega znanja o lesu prenovila hišo, ki ima danes ponovno izgled stare ribniško-kočevske arhitekture. Danes jima les skozi prenovo hiše, kjer je vsak centimeter rezultat dela njunih rok, predstavlja osnovno preživetje in z njim sta celo dosegla polovično samooskrbo. Revitalizirala sta izginjajoča rokodelska znanja lokalnega okolja. Danes ustvarjata svoj blog, organizirata delavnice pozabljenih obrti tesarstva, žagarstva in skodlarstva. Eden zadnjih tesarjev v dolini Čabranke pa jima je tudi simbolno predal svojo sekiro. To je zgodba o lesu, ki je skozi mlade oči postal ne muzejski eksponat, ampak živa kulturna dediščina, ki znova vrača življenje v umirajoče obmejne vasi tukajšnjega podeželja.

Dokumentarci – izobraževalni Legendarni drenovci, dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne

30.01.2018

Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva -Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen. Drenovci, so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav. Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaverj in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: “Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!« S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali “športnim” pristopom k raziskovanju jam so bili drenovci popolna svetovna avantgarda in krepko pred svojim časom. Tako tudi njihov znanstveni način izdelovanja načrtov jam in sistematično beleženje v jamski kataster. Življenje teh mladih ljudi je pripoved o začetkih in rojstvu slovenske športne intelektualne elite, slovenskem vitalizmu, osvajanju sveta ter nacionalnem ponosu.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov