Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Krščanski adventistični cerkvi že vrsto let pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se lahko prav vsak na konstruktiven način sooči s stresom. V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osem krake zvezde je globoko usidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
50 let izhajanja praznuje Mavrica – katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje. Otroci jo imajo radi, saj posreduje verske vsebine na razumljiv, igriv in privlačen način. Mavrica ostaja vsa leta zvesta sporočilu: »Bog te ima rad, je vedno ob tebi in ima s teboj velike načrte.« V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je sredi januarja zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke. Fascinantno svetlobno in zvočno instalacijo iz akrilnega stekla v obliki svečnika hanukija je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
Sodobni način življenja predstavlja za moške velik izziv. Mnogi so pot iz sužnosti novodobnih zasvojenosti našli v mednarodnem programu Exodus 90, ki že tretje leto poteka tudi pri nas. Združuje moške, ki si želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že 14. leto zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo«.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim Judom, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih smrti. Spominskemu večeru so posvetili predstavo »Judovski pes« izraelskega pisatelja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana. Spominu na žrtve holokavsta posvečamo tudi prispevek o tlakovcih spomina v Mariboru, kjer na tragično usodo tamkajšnjih Judov spominja dvanajst spotikavcev. Postavili so jih v spomin preminulim članom družin Kohnstein in Singer. O njih spregovoril Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.
Tragična usoda milijonov Judov, ki jih je brutalni aparat nacistične Nemčije izbrisal z obličja Zemlje v holokavstu v letih od 1941 do 1945, je doletela tudi družino Silberstein Savić. O njihovi usodi nam je pripovedovala gospa Estera Savić Bizjak, hčerka Stevana Savića, ki je edini od družine preživel mučenja v zloglasnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Oddajo posvečamo Dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja.
»Moč moškega žalovanja« je novi projekt Slovenskega društva hospic. Z njim želijo spodbuditi moške, da ranljivosti in bolečin ne skrivajo, ampak se z njimi soočijo in o njih spregovorijo. Za nas so spregovorili Rudi Sekolovnik, Špela Jambrek, Edin Duraković, Žiga Čamernik in Miralem Zec.
V četrtek, 6. januarja so pravoslavni kristjani praznovali »badnji dan«, dan priprav na božični dan, 7. januarja. Del pravoslavnih vernikov božič praznuje trinajst dni pozneje od katoliških in evangeličanskih, saj sledijo julijanskemu koledarju. Z našo kamero smo zabeležili praznično liturgijo v Makedonski pravoslavni skupnosti v Kranju. Slovesno liturgijo je vodil protoerej Mitko Gazinkovski. Celjska Mohorjeva družba je tudi za leto 2022 izdala tradicionalni Knjižni dar. Redna zbirka najstarejše slovenske založbe je posebnost ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Že od samih začetkov je zasnovana tako, da prinaša v domove kakovostno branje za vso družino. Zbirko je predstavila urednica Saška Ocvirk.
Kako pričakujeta letošnjo sveto noč glasbenica Katarina Bordner in pater Pavle Jakop? Kako v tem mrakobnem času začutiti vero, zaupanje in ljubezen? Se zavedamo božičnega daru, ki ga lahko ves čas ohranjamo drug za drugega?
Stara cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški v Ljubljani je tudi domovanje grškokatoliške skupnosti. Grškokatoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Novembra je skupnost v Ljubljani prvič obiskal monsinjor Milan Stipić, škof križevske eparhije, kamor spadajo katoličani vzhodnega obreda v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Slovesno bogoslužje so obogatile tudi ikone Mihajla Hardija. V tisoče skupnostih po svetu nauki bahajske vere navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje lastnih življenj in prispevku k napredku civilizacije. Ob tem jih vodi predvsem zgled njihovega ustanovitelja in vzornikov …
Leta 1681 so v Mariboru v zahvalo za konec obdobja kuge v središču mesta postavili kužno znamenje z Marijinim kipom. Leta 1743 so na tem mestu postavili mojstrovine kiparskih mojstrov Straub. Predstavljamo tudi novo knjigo krščanske založbe »Podvig« z naslovom »Ker nihče ni popoln …Kako dobro je dovolj dobro?« in projekt »Mladi za mlade: izobraževanje v času kriz«, ki so se mu pridružili tudi prostovoljci iz Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
»Kako v današnjem času človeku vdahniti človečnost?« se v svoji peti »Rastoči knjigi« z naslovom »Biti človek« sprašujejo učenci, učitelji in staraši z OŠ Lava v Celju. Knjigo so z velikim upanjem posvetili našemu negotovemu času, ki nam, kot poudarja ravnateljica Marijana Kolenko, ponuja več vprašanj kot odgovorov, in ki nas kliče, da se ovemo, kako pomembno se je zavedati našega najpomembnejšega in morda edinega poslanstva: postati in biti človek.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovem sta sredi oktobra pripravili mednarodno znanstveno konferenco po videopovezavi »Teologija in psihologija v dialogu« z naslovom »V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?«. Kaj so ugotovili? V Slovenskem društvu hospic si prizadevajo, da bi tako kot rojstvo tudi smrt postala naravni element življenja, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja. A zato, poudarja priznani psihoterapevt dr. Andrej Perko, sta potrebni osebna in družbena odgovornost.
Neveljaven email naslov
