Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1990 je nedavno preminuli Hans Küng, profesor ekumenske teologije iz Tübingena izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«. Idejo o nujnem iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo, je podprlo veliko število državnih in verskih voditeljev, človekoljubov in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Predstavljamo vam tudi temeljna načela Gibanja Svetovni etos s komentarji predstavnikov verskih skupnosti in intervju s profesorjem Küngom, ki ga je posnel kolega Igor Jurič leta 2012, ko je ustanovitelj Gibanja Svetovni etos obiskal Slovenijo.
Hribovska vas Goljek na Dolenjskem je že pet let domovanje prvega in edinega gozdnega budističnega samostana v Sloveniji. Avtor Igor Jurekovič in snemalca Milan Crnkovič in Vid Osredkar so pripravili zanimiv oris življenja v samostanu Samanadipa.
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta. Zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti pa bo spregovoril sociolog dr. Igor Škamperle.
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti, ki je že dalj časa uveljavljena tudi v slovenskem prostoru. Venezuela, nekdaj najbogatejša država v Južni Ameriki, je že od leta 2014 v primežu politične in humanitarne krize. Med ljudi v Venezueli je pred dvema letoma iz misijona v Peruju prišla misijonarka, uršulinka, s. Andreja Godnič, ki je bila tudi sama presenečena zaradi razmer in hudih stisk.
Neveljaven email naslov
