Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarna oddaja je predvsem portret nepozabne Marilyn Monroe – igralke, pop ikone, seks simbola in ljubljenke tako hollywoodskih studiev kot občinstva, skozi prizmo sodobnega gibanja #jaztudi pa osvetli tudi pokroviteljski in nasilni odnos do žensk v 50. letih prejšnjega stoletja, v t. i. zlatih letih Hollywooda. BECOMING MARILYN / DEVENIR MARILYN / Francija / 2022 / Režija: Michèle Dominici
Dokumentarni film Vse je neskončno kroženje predstavi koncept gospodarstva, ki temelji na ponovni uporabi, zaščiti naravnih virov in prepreči nastajanje odpadkov. Film prinaša življenjske zgodbe neodvisnega znanstvenika Jamesa Lovelocka, biologinje Janine Benyus, inženirja in oblikovalca Arthurja Huanga ter finančnika Johna Fullertona. Vsi predstavijo uporabne predloge za razvoj trajnostno usmerjene družbe. GOING CIRCULAR / Velika Britanija, Nizozemska / 2021 / Režija: Nigel Walk, Richard Dale
Klasiki britanskega filma: Ena od najbolj uglajenih ljubezenskih afer v zgodovini filma pod taktirko Davida Leana Laura Jesson, ki z vlakom odhaja v mesto po nakupih in v kino, ter dr. Alec Harvey, ki v mesto potuje zaradi dela v bolnišnici, se nekega dne spoznata na železniški postaji in Alec Lauri pomaga odstraniti tujek iz očesa. Čeprav sta oba poročena, se zaljubita, in čeprav se zavedata, da njuna ljubezen nima prihodnosti, ju močna čustva silijo v vedno nova srečanja. Nekega dne se odločita, da je čas za slovo. David Lean, avtor velikih klasik, kot so Doktor Živago, Lawrence Arabski, Ryanova hči in Most na reki Kwai, je produkcijo, ki je postala nujen del lestvic največjih britanskih filmov, končal ob koncu druge svetovne vojne. Čeprav so svetu bolj znani navedeni spektakli, v ogled toplo priporočamo Leanova zgodnja dela, ki so produkcijsko skromnejša, a zato nič manj impresivna in nepozabna. Lean k temi prešuštva, ki je bila ob nastanku filma precej kontroverzna, pristopa minimalistično, zadržano in uglajeno. Za ta čas je nenavadno, da prešuštnika ohranita dostojanstvo in za svoja dejanja nista kaznovana. Zaradi tega motiva je bilo predvajanje filma v nekaterih državah, npr. na Irskem, več let prepovedano. Izvirni naslov: BRIEF ENCOUNTER / Britanski film, 1945 / Režija: David Lean / Scenarij: Noël Coward (gledališka igra), David Lean in Anthony Havelock-Allan / Igrajo: Celia Johnson, Trevor Howard, Stanley Holloway
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 2. del: Louvre Pariški Louvre je največji muzej na svetu in najobsežnejši arhitekturni kompleks v Franciji. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, ko je nastalo prvotno poslopje v obliki srednjeveške utrdbe. Pozneje so ga nenehno dograjevali, prezidavali in širili. Zdaj obsega kar 243.000 kvadratnih metrov, vsako leto ga obišče 10 milijonov ljudi. V oddaji bomo videli, katere gradbene tehnike in domiselne arhitekturne rešitve so uporabljali skozi stoletja, da so muzejske prostore prilagajali vse večji zbirki dragocenih umetnin. Kako so rešili težavo osvetlitve razstavnih dvoran? In kako so utrdili temelje in izkopali nova skladišča samo 15 metrov pod dvorano, v kateri je razstavljena Mona Liza? ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Yann Streff
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Zaradi storitev v oblaku je splet postal veliko skladišče svetovnega znanja. Vendar prenos naših življenj v oblak prinaša precejšnje okoljske izzive. Ogromni podatkovni centri, postavljeni po vsem svetu – od zasneženih gora v severni Evropi do puščav v ZDA – shranjujejo naše podatke. Filmi, veliki športni dogodki, e-pošta in video igre so nam na voljo kjer koli in kadar koli. Toda ti strežniki so izjemno energetsko potratni. Za hlajenje sistema potrebujejo enormne količine vode, za delovanje trošijo fosilna goriva – in tako vsako leto v ozračje pošljejo na megatone ogljika. Ali lahko planet, ki se sooča s podnebno krizo, to vzdrži? IS THE CLOUD DAMAGING THE PLANET (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Maurice May
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
Dokumentarni film režiserja Justina Pembertona je nastal po istoimenski knjižni predlogi, izjemni uspešnici francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Film je potovanje skozi čas – od francoske revolucije, svetovnih vojn do razcveta sodobnih tehnologij –, in razkriva, kako poguben vpliv ima neenakomerno kopičenje kapitala na družbeni napredek in na poglabljanje družbene neenakosti. CAPITAL IN THE TWENTY-FIRST CENTURY / Francija, Nova Zelandija / 2019 / Režija: Justin Pemberton
Neveljaven email naslov
