Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da je osamljenost med ljudmi, predvsem starejšimi, alarmantna, zelo razširjena obenem pa najbolj prezrta bolezen in do česa vsega lahko človeka pripelje, tako duševno, telesno in socialno, bosta v oddaji opozarjala zdravnica družinske medicine in predavateljica dr. Darinka Klančar ter gerontolog dr. Jože Ramovš. Izkušnje o tem, kako se prikrade, katere življenjske situacije nas vanjo potisnejo, kako boli, kako se izviti iz njenega primeža, kako obsežna in prikrita je med nami, bosta z nami delili gospe Fani in Frančiška ter gospod Štefan.
Demenca je med boleznimi sodobnega časa še vedno zelo tabuizirana in tudi stigmatizirana. V velike stiske ne potiska le oseb z demenco, temveč tudi in predvsem njihove svojce. Kako ti sprejemajo dejstvo, da npr. njihovi starši doma potrebujejo čedalje več pomoči pri vsakdanjih opravilih in največkrat tudi nadzor, ob tem da so sami večji del dneva zaposleni? Kdo jim daje potrebne informacije, znanje, kako sprejemati osebo z demenco takšno, kakršna je, komunicirati z njo in jo razumeti? Kako se spopadajo z boleznijo, bodo pripovedovali Tomaž Gržinič, ki je demenco spoznal že v svoji družini, zdaj pa je tudi sam zbolel, zakonca Jamnik, ki vso težo demence čutita zadnja leta, ko so se znaki bolezni pokazali pri možu Tonetu, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki je bolezen spoznala, ko je pri 50 letih zbolel njen mož Jaša Zlobec Lukič, in zdaj vso energijo v združenju namenja ozaveščanju o tej bolezni, obolelim in njihovim svojcem pa pomaga z nasveti, delavnicami, posvetovalnicami … Izhodišče, kako ravnati z osebami z demenco, v oddaji postavi mag. Jože Škrlj, ki se ukvarja prav z izobraževanjem svojcev in osebja v domovih za starejše. Nikoli, niti v najtežjih trenutkih svojci ne smejo pozabiti, da se za mnogokrat napornim vedenjem človeka z demenco še vedno skriva ista draga oseba, z vsemi čustvi in občutenji – in ko smo z njo, se ji moramo pridružiti v njenem svetu, ker se nam ona v našem ne zmore več.
V tokratni oddaji bomo rušili predsodke in stereotipe, da je ljubezen namenjena le mlajšim. Da je ljubezen življenjsko gorivo za vsakogar, ne glede na leta, v oddaji poudarja psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek. Z njo se strinjata tudi zakonca, ki svoj odnos negujeta ne glede na to, da je eden od njiju že v domu za starejše. Zakonca Grum, nesojen par iz mladosti, ki sta se po več kot 70 letih spet našla in pred letom dni tudi poročila ter zakonca Turnšek, ki sta se v jeseni svojega življenja našla celo prek spletnega portala, pa do nas prinašajo sporočilo, da je lahko ljubezen v zrelih letih še bolj polna, zrela, izpopolnjujoča, tudi romantična in da se je zanjo vredno boriti. Ne glede na leta oziroma še sploh v zrelejših letih.
Odhod od doma v institucionalizirano obliko bivanja, npr. v dom za starejše, je po mnenju kliničnega psihologa mag. Aca Prosnika za starejše ljudi velikokrat travmatična izkušnja. Kako se nanj pripraviti? Kako se na staranje prebivalstva in problemov nastanitve starejših odziva država? Zakaj je ljudi strah staranja? Do nedavnega je veljalo, da sta edini možnosti bivanje doma ali v domu za starejše. Toda obstajajo še druge oblike bivanja, s katerimi lahko odložimo odhod starejših v dom in v katerih lahko še vedno kakovostno živimo: svoje izkušnje nam bodo delili stanovalci doma za starejše, člani dnevnih centrov aktivnosti starejših, še vitalni starejši, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih in stanovalci gospodinjske skupnosti, v kateri sobiva več starejših ljudi.
Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.
V drugem delu oddaje nam izvajalci pilotnega projekta Dolgotrajna oskrba med drugim nazorno predstavijo storitve, predvidene po osnutku Zakona o dolgotrajni oskrbi. Gre za niz integriranih storitev, med katerimi so tudi pomoč fizioterapevta, delovnega terapevta, socialnega delavca itd., s katerimi bi čim dlje ohranjali samostojnost ljudi, predvsem tistih, ki so še doma. V oddaji bomo izvedeli še, kolikšna bo cena teh storitev in ali lahko pričakujemo izvajanje novih, kot so telemedicina in e-oskrba, kako namerava država na področju dolgotrajne oskrbe rešiti pomanjkanje osebja in kako poskrbeti za višje plače zaposlenih, koliko denarja bo dolgotrajni oskrbi sploh namenila in kako bo zagotovila sredstva zanjo.
Pilotni projekt Dolgotrajna oskrba, ki so ga izvajali na Koroškem in pri katerem so preizkušali novosti iz osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi, je pokazal, da zakonski osnutek prinaša mnogo bolj poenoten postopek vključevanja v dolgotrajno oskrbo, kot je veljal do sedaj. Kdo vse pa bo upravičen do sredstev in storitev, predvidenih za dolgotrajno oskrbo? Kakšna bodo merila razvrščanja upravičencev v različne kategorije? Katere storitve, ki jih bodo izvajale enote za oskrbo in enote za ohranjanje samostojnosti, jim bodo glede na kategorijo pripadale? Bodo v prihodnje ljudje v domovih za starejše in tisti, ki so še doma, deležni primerljivih tako zdravstvenih kot socialnih storitev? Do institucionalnega varstva naj bi bili po osnutku zakona upravičeni večinoma tisti, uvrščeni v 4. in 5. kategorijo; strošek nastanitve bi še naprej nosil uporabnik sam, vendar naj ta ne bi presegel 90 odstotkov najnižje starostne pokojnine in bi ga zmogel plačevati vsak, ki se upokoji s polno delovno dobo. Vsem preostalim upravičencem do dolgotrajne oskrbe naj bi primerljivo oskrbo zagotavljali na domu.
Recept, kako ohranjati vitalnost tudi v starejših letih, nam bodo v oddaji razkrivali trije zelo čili starejši posamezniki – Franjo Potočnik, Kazimira Lužnik in Milan Pavliha – ki pri svojih 86 letih še vedno kolesarijo, se povzpnejo na Triglav, udeležujejo maratonov, redno koncertirajo … Njihove izkušnje o tem, kako doseči tako vitalno starost in predvsem ohraniti zdravje, pa bo s koristnimi nasveti dopolnila še specialistka družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič.
Neveljaven email naslov
