Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V primeru dviga cen energentov naj bi vlada uvedla energetske vavčerje. Do njih bi bili upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jih je v Sloveniji 66 tisoč. Ti so že zdaj upravičeni do subvencij ekosklada, a težava je, da mnogi tega ne vedo.
Minuli četrtek je vlada sklenila dogovor s sindikati o dvigu plač približno 80 odstotkov zaposlenim v DSO-jih. Dogovor, ki prinaša višje plače za okoli 35 tisoč delavcev v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, je težak 125 milijonov evrov. Sredstva bosta prispevala zdravstvena blagajna in proračun, a ne v celoti.
Na nas se je obrnila gledalka, ki že od februarja čaka na skoraj v celoti plačana okna. Podjetnica ji že več mesecev obljublja, da bodo gledalki okna vgradili, v zadnjem hipu pa se vedno zaplete.
V Avstraliji je vlada pripravila predlog zakona, ki bi od upravljavcev družbenih omrežij zahteval, da za uporabnike, mlajše od 16 let, pridobijo soglasje staršev ali skrbnikov. Pozanimali smo se, ali bi bil tovrsten ukrep smiseln tudi pri nas.
Preverili smo kako so na posledice rušilnega potresa pripravljene občine na potresno najbolj ogroženih območjih v Sloveniji. Prvič boste lahko videli tudi novi zemljevid potresne ogroženosti Slovenije, ki ga bosta agencija za okolje in geološki zavod sicer uradno objavila v prihodnjih mesecih. Kot boste videli, se je potresna ogroženost povečala predvsem v Beli krajini, strokovnjake pa še vedno najbolj skrbi morebitno tresenje tal v glavnem mestu.
V Ljubljani se pristojni in etažni lastniki stanovanj v več potresno nevarnih stolpnicah bojijo predvsem škode, ki bi jo lahko povzročilo njihovo zrušenje. V skladu z ugotovitvami študije, ki jo je Mestna občina Ljubljana objavila leta 2019, bi bilo nekatere stavbe najbolje porušiti in zgraditi nadomestne. A lastniki dveh takšnih stolpnic so se odločili za dodatno analizo, po kateri naj bi bile mogoče tudi drugačne rešitve.
Prehranska dopolnila, zavarovanja, ortopedski pripomočki - to je le nekaj prodajnih uspešnic vsiljivih prodajalcev in akviziterjev, ki se osredotočajo predvsem na starejše. Prodajalci s pridom izkoriščajo osamljenost in zaupanje starejših in jih prepričajo k nakupu pogosto popolnoma nepotrebnih in predragih izdelkov ali storitev.
Povprečen Slovenec na leto zavrže 67 kilogramov hrane. Ta pogosto konča v smeteh, ker je ne uporabimo pravočasno. A pozor, pretečen rok uporabnosti ne pomeni nujno, da živilo ni več užitno.
Policija opozarja, da na vrata starejših v zadnjem času pogosto potrkajo tudi goljufi in posamezniki, ki od starejših želijo izmamiti denar pod pretvezo zbiranja sredstev za človekoljubne organizacije in elektro storitev.
V Sloveniji se obeta ureditev obdavčitve kriptovalut. Bo zakon prinesel prave rešitve?
Ena od možnosti, ki bi zemljane v prihodnosti lahko odrešila lahkote, so tudi žuželke. Čeprav jih marsikje po svetu jedo že stoletja, pa prenekaterega zahodnjaka ob misli na to, da bi jedel črve ali kobilice, spreleti srh.
Bomo v prihodnosti pili mleko, pridobljeno v laboratoriju, meso, natisnjeno s 3D tiskalnikom, testenine z omako iz črvov? To je vprašanje, s katerim si glavo belijo tako rekoč vsi - od strokovnjakov za prehrano do visokotehnoloških podjetij v Silicijevi dolini. Do leta 2050 bo namreč po ocenah Združenih narodov na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi, zato bo eno naših ključnih vprašanj, kako nahraniti človeštvo, obenem pa omiliti posledice intenzivne pridelave hrane na naše okolje.
Neveljaven email naslov
