Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
130 evrov za petminutni zdravniški pregled. Zveni znano? Ob dolgih čakalnih vrstah v slovenskem javnem zdravstvu se marsikateri pacient odloči za samoplačniški pregled ali poseg. Ti pa se po njihovih izkušnjah zelo razlikujejo tako v cenah kot v kakovosti storitev. Varuh pacientovih pravic ob tem opozarja, da se pri zapletih oziroma nekakovostnih storitvah bolniki dostikrat srečujejo z neodzivnostjo zdravnikov, pomanjkljiv je po njegovem mnenju tudi nadzor. Postopki pred komisijo za varstvo pacientovih pravic se vlečejo več mesecev, zdravniška zbornica pa je – tako varuh – pri obravnavanju pritožb preveč anemična.
Predstavljajte si naslednji scenarij: odločite se za gradnjo hiše, vložite vse svoje prihranke, vzamete tudi posojilo. Izbrani gradbinec vas nato več mesecev zavaja z lažnimi obljubami, potem pa razglasi stečaj. Prav to se je zgodilo več družinam iz vse Slovenije, ki so svoj denar zaupale podjetju Qubo hiše in ostale praznih rok. Poiskali smo nekdanjega lastnika – ta medtem že vodi drugo podjetje, ki prav tako prodaja hiše – in zahtevali pojasnila. Poglobili smo se tudi v dolgoletni spor med prebivalci naselja na Brilejevi ulici v Ljubljani in investitorjem, ki želi tik zraven zgraditi sosesko s tremi stolpnicami. Prebivalci so proti temu: sprožili so več postopkov, ki bi utegnili gradnjo prestaviti še za nekaj let. Podrobnosti v Kodi.
V tokratni oddaji o bančnih temah. Izvedeli boste, kakšne so predvidene novosti pri najemanju potrošniških posojil. Med drugim bodo morali biti vsi oglasi zanje opremljeni s sloganom: Pozor, izposoja denarja se plača. Strožja bodo tudi merila za ugotavljanje posojilne sposobnosti. Poleg tega smo se pozanimali, zakaj je Delavska hranilnica naši gledalki brez opozorila ukinila spletni dostop do računa in zakaj se tožbe posojilojemalcev v švicarskih frankih na ljubljanskih sodiščih vlečejo tako dolgo. Po podatkih posojilojemalcev čakanje na prvo obravnavo traja kar 460 dni.
V številnih podjetjih v tujini, denimo pri Panasonicu in Microsoftu, so že pred leti vpeljali štiridnevni delovni teden. Kot se je izkazalo, to celo povečuje produktivnost, saj zaposleni v krajšem času opravijo enako ali celo več dela. Čeprav v Sloveniji zakonske podlage za krajši delovnik ob enakem plačilu nimamo, so ga nekatera podjetja že uvedla. Vprašali smo jih po njihovih izkušnjah. Odpravili pa smo se tudi med zaposlene, ki v službo lahko pripeljejo hišnega ljubljenčka. V takšnih kolektivih naj bi bilo stresa manj, razpoloženje pa boljše. A vsa delovna okolja za štirinožce vseeno niso primerna.
Priti do neprofitnega stanovanja je v Sloveniji skoraj nemogoče. Tudi za invalide, še posebej v manjših krajih. To je na svoji koži izkusil 47-letni slepi Trboveljčan, ki je dolgih devet let čakal, da bi občina ali lokalni stanovanjski sklad našla primerno bivališče zanj . Preverili smo, kako je s ponudbo tovrstnih stanovanj in povpraševanjem po njih. V oddaji tudi o navodilih za uporabo avtomobila. Teh proizvajalci vozilu ne priložijo več sami, ampak kupce običajno napotijo na splet. Je to v skladu z zakonom?
V Sloveniji trenutno primanjkuje 274 zdravil, zaradi česar so bolniki, ki jih potrebujejo, v precejšnji stiski. Najhujše je trenutno pomanjkanje zdravila Bosentan za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije. O posledicah in razlogih za pomanjkanje v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o zdravilih za hujšanje. Po nekaterih ocenah bo do leta 2050 na svetu predebelih skoraj 60 odstotkov odraslih in tretjina otrok. So rešitev injekcije s semaglutidom? Morda, a kot boste videli v oddaji, si lahko ob neustrezni uporabi te učinkovine nakopljete hude zdravstvene težave.
Prah, ki spremlja preoblikovanje Vzajemne, se še ni polegel. Številni upravičenci se jezijo, ker bodo dobili delnice in ne denarja. Še posebej, ker marsikdo nima izkušenj z delniškimi trgi. Nekateri se sprašujejo tudi, kaj storiti z obvestilom, ki je prispelo na ime pokojnega sorodnika. Bodo tudi delnice Vzajemne del zapuščine in kaj je treba za to storiti? Odgovori v Kodi, v kateri boste izvedeli tudi, kaj bi za nekdanje zavarovance pomenilo ponovno vrednotenje Vzajemne, ki ga zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Vsako minuto v dnevu si ljudje ogledamo 167 milijonov videov na TikToku, na omrežju Instagram naložimo kar 65 000 fotografij, v spletni trgovini Amazon pa zapravimo dobrih 270 000 evrov. Čeprav to počnemo v digitalnem okolju, imajo vsa ta dejanja daljnosežne posledice v fizičnem svetu. Informacijsko-komunikacijske tehnologije povzročijo več toplogrednih plinov kot letalska industrija, količina digitalnih in elektronskih odpadkov pa se skokovito povečuje. Največ k temu prispevamo prav Evropejci. Leta 2022 smo v povprečju pridelali skoraj 18 kilogramov tovrstnih odpadkov na osebo. Strokovnjaki svarijo: če ne bodo tako potrošniki kot proizvajalci začeli razmišljati in ravnati drugače, nam bo zmanjkalo energije, prostora in materiala za marsikaj drugega.
S prevzemom delnic Vzajemne ne hitite preveč, svetujejo poznavalci tistim nekdanjim zavarovancem Vzajemne, ki se bodo odločili za prevzem delnic ali pa je njihov delež višji od 120 evrov in druge možnosti sploh nimajo. Počakati je smiselno na leto 2026 in začetek trgovanja na borzi, ko se bo videlo, kako bo s ceno, še dodajajo. Za prevzem delnic morajo ljudje namreč imeti odprt trgovalni račun, s tem pa so povezani stroški, ki bi lahko celo presegli morebiten izkupiček od delnic.
Hrana je čedalje dražja, zato kupci vse pogosteje posegajo po živilih, pri katerih se rok uporabnosti izteka. V oddaji o tem, koliko posamezna trgovska podjetja znižajo cene takšnim izdelkom in kako dolgo so ti potem še uporabni. Pod drobnogled bomo vzeli tudi predlagane spremembe zakonov o hrani ter o varni hrani in krmi. Prvi predvideva, da bodo morali trgovci vso hrano, ki jim ostane, podariti. Trgovske in humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na logistične težave pri prevzemu in dostavi tovrstnih živil. Več reda se obeta na področju prodaje prehranskih dopolnil. Inšpektorji bodo lahko kršitelje bolj udarili po žepu, v nekaterih primerih jim bodo lahko pobrali celo do pet odstotkov letnega prometa.
Oglašujejo ferrarija, prodajajo pa fička. Tako bi lahko povzeli ugotovitve laboratorijske analize vzmetnic znamke Swiss Bed, ki so pokazali, da prodajalec navaja napačne podatke o številu plasti in vzmeti, uporabi posebnih materialov in še kaj. Zavaja tudi z domnevnimi velikimi popusti, zaradi česar ga je Zveza potrošnikov Slovenije prijavila Tržnemu inšpektoratu, podala pa tudi kazensko ovadbo. Veselimo se obiska inšpektorjev, pa pravijo v podjetju Kanes, kjer prodajajo sporne vzmetnice, in vztrajajo, da so obtožbe potrošniške organizacije neresnične. V oddaji tudi o nenavadnem sporu med potrošnico in podjetjem Spar. Na njihovem parkirišču je poškodovala avto, trgovčeva zavarovalnica pa ji zdaj noče povrniti škode. Razlog: škodni zahtevek je prenizek.
V oddaji razkrivamo izsledke izrednega strokovnega nadzora v Medicinskem centru Medicor. Tega je Zbornica zdravstvene in babiške nege opravila po smrti osemdesetletne pacientke, ki je v center odšla le na preiskave, nato pa umrla zaradi zapletov po nepričakovani operaciji. Ugotovitve nadzora so skrb vzbujajoče: številni zaposleni so brez ustreznih licenc in dovoljenj, pojavljajo se odstopanja pri poročilih o operacijah – razlikujejo se denimo navedbe ur –, podatki o vstavljenih tujkih so neusklajeni. Poleg tega se zaposleni ne izobražujejo v skladu z zakonodajo, večina jih nima opravljenega niti tečaja temeljnih postopkov oživljanja.
Neveljaven email naslov
