Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Banki NKBM in SKB sta se ta teden združili in preimenovali v OTP banko. To predvsem za dosedanje poslovne partnerje SKB-ja prinaša kar nekaj sprememb, ki si jih bomo podrobno ogledali. Preverili smo tudi, kakšne obresti slovenske banke ponujajo za depozite. Pod črto: čeprav so jih lani začele nekoliko dvigovati, te praviloma še vedno ne pokrijejo niti višine inflacije. Kam torej vlagati prihranke, da naš denar ne bo izgubljal vrednosti?
V zadnji oddaji pred poletnim predahom podrobno o sporu z zavarovalnico zaradi neizplačila odškodnine. Lastnik avtomobila je odkril, da mu je nekdo vozilo poškodoval na parkirišču. Povzročitelj mu je pustil kontakt, izpolnila sta evropsko poročilo, trčenje je videlo celo več prič. Kljub temu pa oškodovancu zavarovalnica Grawe ne želi plačati stroškov popravila. Zakaj ne in kaj potrošniku preostane, v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o dobro znani poletni nadlogi – komarjih. Teh je letos zaradi zanje ugodnih vremenskih razmer spet nekoliko več. Kako se zaščititi pred njimi, pa tudi komu te leteče nadloge najraje pijejo kri, izveste v sobotni oddaji.
Vozite po avtocesti s hitrostjo 130 kilometrov na uro, ko vaš avto preprosto odpove. Prav to se je zgodilo naši gledalki z njenim novim renaultom. In to ne enkrat, ampak kar štirikrat. Ker avtomobilu ne zaupa več, zahteva od prodajalca zamenjavo ali vračilo denarja. A za zdaj nič ne kaže na to, da ga bo dobila. Nikakor pa ni edina, ki ima težave z Renaultovimi vozili. Zaradi številnih preglavic z motorji, ki jih je francoski proizvajalec začel vgrajevati v svoje avtomobile leta 2012, so francoski potrošniki zoper proizvajalca vložili skupinsko tožbo. O tem, kako daleč je postopek in ali ga nameravajo razširiti tudi na druge evropske države, se bomo pogovarjali z odvetnikom, ki je proti avtomobilskemu velikanu vložil tožbo.
Nepregledno gospodarjenje s sredstvi rezervnega sklada, sploh kadar gre za velike investicije, vzdrževanje skupnih delov, pa onemogočanje vpogleda v dokumentacijo – to je nekaj najpogostejših razlogov za spore med etažnimi lastniki in upravniki večstanovanjskih stavb. V tokratni oddaji predstavimo tri: v Ajdovščini lastnica upravnika obtožuje, da je poneveril stroške ob prenovi bloka, v Ljubljani se lastniki garaž jezijo, ker jim je upravnik zaračunaval stroške za sanacijo dotrajane stavbe, čeprav tega niso podprli. Še en Ljubljančan se huduje, ker mu upravnik ne omogoči vpogleda v dnevnik prometa rezervnega sklada. Ali bi ga moral, bomo vprašali stanovanjskega inšpektorja. Pa tudi, kako dolgo traja, da se inšpektorji sploh začnejo ukvarjati s prijavo, in koliko zadev trenutno čaka v predalu.
Zbornica zdravstvene in babiške nege je pred nekaj dnevi v izolskem Medicorju opravila izredni nadzor. Povod za to je bila smrt osemdesetletne bolnice, ki je v Izolo prišla le na preiskavo, končala na operacijski mizi in nekaj ur po posegu umrla. Kaj je šlo narobe? In kako se v Medicorju odzivajo na hude obtožbe ene izmed zaposlenih, ki med drugim trdi, da ta zasebni center zdravstveni zavarovalnici zaračunava druge preiskave, kot jih v resnici opravi, pa da operacije opravlja en kirurg, podpisan pa je drug. Slišali boste tudi, kaj od države zahtevajo svojci žrtev domnevnih zdravniških napak.
V Evropski uniji že dobro leto traja žolčna razprava glede sprememb pravil o uporabi in prodaji gensko spremenjenih organizmov oziroma rastlin, ki so nastale z novimi genomskimi tehnikami. Ponekod so te že dolga leta dovoljene, najbolj so razširjene v Združenih državah in Argentini. V Evropski uniji so do zdaj veljala veliko strožja pravila, a to se utegne v kratkem spremeniti. Mnenja stroke o tem, kakšne bodo posledice, pa so zelo različna. Nekateri znanstveniki zagovarjajo stališče, da se bodo kmetje z novimi genomskimi tehnikami lažje prilagajali podnebnim spremembam in manj uporabljali pesticide, vsi skupaj pa se bomo tako izognili pomanjkanju hrane in nenadnim dvigom cen, drugi pa so glede uporabe novih tehnologij precej bolj zadržani. Preden takšna živila dovolimo, moramo dobro preveriti, kako bodo vplivala na zdravje človeka, okolje in biotsko raznovrstnost, poudarjajo. Čigava bo obveljala?
Poletje je pred vrati in marsikdo že načrtuje dopust. Pozanimali smo se, kakšne cene lahko pričakujemo, če se bomo na počitnice odpravili z letalom, kdaj je najbolje kupiti vozovnice in za katere države je letos največ zanimanja. Pod drobnogled bomo vzeli tudi težave letalske družbe Boeing. Več kot deset tisoč njenih letal je v uporabi, skoraj polovica vseh na svetu. A to potnikov gotovo ne pomirja, saj se nesreče kar vrstijo, in sicer vse od izgubljenih koles do okvar motorjev. In najbolj nenavadna, čeprav za potnike zelo strašljiva: na enem od poletov so odpadla celo vrata. Je torej še varno leteti z letali te družbe?
Točno čez en mesec bomo v Sloveniji začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo. Obetajo se nekatere bistvene spremembe: razdelitev na dve sezoni in na pet časovnih pasov, operater bo po novem vsakemu odjemalcu posebej določil obračunsko moč, ta pa jo bo lahko tudi spremenil, če bo presodil, da lahko omrežje več uporablja takrat, ko je obremenitev manjša in je zato cena omrežnine nižja. Da bi bilo nejasnosti glede novega sistema čim manj, bomo v oddaji gostili direktorico Agencije za energijo in jo med drugim vprašali, ali bomo morali po novem kuhati ponoči, pa tudi, ali oziroma kdo bo po novem za omrežnino plačeval več.
Lani so dobavitelji električne energije iz omrežja izklopili več kot devet tisoč odjemalcev, največkrat zaradi neplačanih računov. Ti se najpogosteje kopičijo v gospodinjstvih. Kakšne možnosti imajo vsi, ki ne zmorejo plačevati računov, in kdaj pristojne ustanove soglašajo z nujno oskrbo? O tem v oddaji, v kateri boste videli tudi, kako hitro se vname požar pri električnih vozilih in kako zahtevno je gašenje.
Na svetu je predebela že dobra milijarda ljudi. Tisti, ki so brez uspeha preizkusili že več diet, imajo zdaj novo upanje. Zdravila s semaglutidom. Z njihovo pomočjo so shujšale številne zvezdnice, med drugim Oprah Winfrey in Kim Kardashian. In prav to je povpraševanje po tem zdravilu pognalo v nebo in marsikje, tudi v Sloveniji, ga že nekaj časa primanjkuje. To povzroča preglavice predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa dve, ki zdravilo nujno potrebujejo. Je torej prav, da se ga predpisuje tudi za zdravljenje debelosti, čeprav v Sloveniji za to sploh ni registrirano? In kaj se zgodi, ko pacienti zdravilo prenehajo jemati?
Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?
Povešena koža, razcepljeni nohti, krhki lasje in boleči sklepi so lahko del preteklosti. Tako vsaj obljubljajo številni oglasi za prodajo kolagena. Pa jim gre verjeti? Znanstvenih dokazov za to je zelo malo, če sploh so. Kar pa ne moti proizvajalcev in prodajalcev, ki nas prepričujejo, da nam brez kolagena živeti ni. Kot so nas pred leti prepričevali o pozitivnih učinkih uživanja koloidnega srebra, in to kljub številnim opozorilom stroke, da gre za strupeno in nevarno spojino. Ali pa nas vsako pomlad opomnijo, da moramo razstrupiti jetra, čeprav so tudi prehranska dopolnila za razstrupljanje že povzročila hude zdravstvene zaplete. Kakšna so torej stvarna pričakovanja ob uživanju kolagena in katera prehranska dopolnila strokovnjaki dejansko priporočajo?
Neveljaven email naslov
