Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Neveljaven email naslov
