Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Neveljaven email naslov
