Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične? Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih. Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno? Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica. Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Ob 30-letnici začetka obleganja Sarajeva, ki velja za najdaljše obleganje kakega mesta v novejši zgodovini, smo posneli pretresljiva pričevanja ljudi, ki so pod okupacijo preživeli skoraj štiri leta. Kakšno je bilo življenje brez elektrike, vode, hrane, ob stalni grožnji smrti, ki je v obliki vsega mogočega orožja prežala z okoliških hribov? O neizmerni bolečini so spregovorili starši, ki so jim drobci granat in ostrostrelski naboji ubili otroke. Avtorica Jelena Aščić, snemalec Gregor Naglav, montažerka Sabina Černe.
Dobri dve leti po začetku silovite ruske invazije v Ukrajini je vzhodni del Evropske unije zajela panika. Finci, Litovci in Poljaki zgodovine niso pozabili, do Rusije ostajajo sumničavi. Ekipa Televizije Slovenija je prepotovala vse tri države ter se seznanila s ključnimi ukrepi za ohranjanje obrambne drže omenjenih držav. Koliko jedrskih zaklonišč je na Finskem, čemu Poljaki namenjajo največ pozornosti, kaj je Litovce spodbudilo, da so znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka? Avtorica oddaje: Petra Marc Snemalec: Žiga Gašperin Montažer: Matic Dolničar
Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.
24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini. Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00. Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.
16 mesecev mineva od začetka vojne v Ukrajini, ki je spremenila svet. Vojni dopisnik Valentin Areh predstavlja krvave spopade na vzhodni fronti, zlasti za mesto Bahmut. Objavljamo slike iz prve bojne črte in pričevanja vojakov. Vojna jih je zaznamovala za vse življenje. Ruska zimska ofenziva, ki se je začela februarja letos, ni uspela streti ukrajinske obrambe. Ruske sile so izgubile več deset tisoč vojakov. Dokumentarna oddaja Vzhodna fronta: Bitka za Bahmut bo na sporedu v torek ob 20.35.
Združene države Amerike so odgovorne za največjo količino v ozračje izpuščenih toplogrednih plinov v zgodovini, a pospešujejo načrtovane korake do ogljične nevtralnosti leta 2050. V Washingtonu so pripravili največji sveženj ukrepov za energetsko preobrazbo doslej. Bo zadoščal za izpolnitev podnebnih ciljev? Kako spremembe sprejemajo območja, kjer so fosilna goriva glavni energetski in gospodarski vir? Kako na prihodnost gledajo mladi? Kaj prinaša tehnološki razvoj? Ekipa Televizije Slovenija je v različnih delih ZDA odkrivala ameriške poti do razogljičenja. V dokumentarnem filmu o preobrazbi govorijo številni Američani; od vladnih politikov in podnebnih aktivistov do nekdanjega rudarja ter znanstvenika, ki predstavi nedavni preboj na področju jedrske fuzije. Avtor: Adrijan Bakič Snemalec, montažer in realizator: Gregor Kos
The Jewish state, stretched between the Mediterranean, the Dead Sea and the Red Sea, developed into a technological, economic and military power during the last 75 years. How did this Middle Eastern democracy survive in this geopolitically most challenging neighbourhood? Peace without peace? The documentary film Milk, honey and turmoil by the author Nejc Krevs sheds light on important historical, social and political milestones in the development of the modern state of Israel. From Zionist ideas, the Holocaust, the Jewish-Arab wars to the Israeli-Palestinian conflict, peace negotiations and diplomatic relations between Slovenia and Israel. Krevs' documentary debut offers an insight into the phenomenon of Israeli social and cultural contradictions, shaped by newcomers from more than 150 countries. The ethnically concentrated area of Israel, with its nine million inhabitants, fosters the spirit of liberal and secular thought on the one hand, and the outburst of religious fervour and noble conservatism on the other. Israel is a mirror of the world and the story of a dream that never stopped being dreamed.
Judovska država, razpeta med Sredozemskim, Mrtvim in Rdečim morjem, se je v 75 letih razvila v tehnološko, gospodarsko in vojaško silo. Kako je ta bližnjevzhodna demokracija sploh preživela v najzahtevnejši geopolitični soseski na svetu? Mir brez miru? Dokumentarni film Med, mleko in nemir avtorja Nejca Krevsa osvetli pomembne zgodovinske, družbene in politične mejnike v razvoju sodobne izraelske države. Od sionističnih idej, holokavsta, judovsko-arabskih vojn do izraelsko-palestinskega konflikta, mirovnih pogajanj in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom. Krevsov dokumentarni prvenec ponuja uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja, ki ga tvorijo prišleki iz več kot 150 držav. Zgoščen etnični prostor 9-milijonskega Izraela krepi duh liberalne in sekularne misli na eni strani ter preboj verske vneme in žlahtne konservativnosti na drugi. Izrael je zrcalo sveta in zgodba o sanjah, ki se jih nikoli ni nehalo sanjati.
On the 30th anniversary of the outbreak of the siege of Sarajevo, regarded as the longest besiege of any city in modern history, we have captured the moving testimonies of the people who survived nearly four years of occupation. What was life like without electricity, without water, without food, with the constant threat of death looming over them from the surrounding hills with all manner of weapons? Parents whose children were killed by fragments of grenades and sniper bullets have spoken about their overwhelming pain and loss. Author Jelena Aščić, journalist and programme editor at RTV Slovenija
Eno leto po začetku vojne v Ukrajini Valentin Areh predstavlja pregled dogodkov in trpljenje ljudi, ki so ga povzročile grozote med rusko invazijo. Rusija je brez vojne napovedi napadla Ukrajino, 16 milijonov ljudi je moralo zapustiti domove, 10 milijonov jih je ostalo brez elektrike. Več kot 140.000 Ukrajincev je bilo ubitih ali ranjenih, bolečina pa se je zarezala v srca posameznikov in jih zaznamovala za vse življenje.
Ukrajino so v zadnjih dveh letih pretresali najbolj dramatični dogodki po razglasitvi neodvisnosti države. Po odstavitvi nekdanjega predsednika Janukoviča si je Rusija priključila Krim, v samooklicanih proruskih republikah na vzhodu države se je začela vojna. Kaj je prinesla Revolucija dostojanstva, kot dogodke na kijevskem Trgu neodvisnosti imenujejo Ukrajinci in kako svojo prihodnost vidijo prebivalci nepriznanih republik v oddaji Mednarodna obzorja Ukrajina na dveh bregovih, ki jo je pripravila Vlasta Jeseničnik.
Neveljaven email naslov
