Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koper je osrednje mesto slovenskega Primorja in je bil nekdaj otok. Zgodovinska mestna vrata, imenovana Mudina vrata, so še edina ohranjena izmed dvanajstih mestnih vrat, bila pa so tudi edina, ki so vodila v mesto s kopenske strani. Svoj zgodovinski, intelektualni in umetnostni vrh je mesto doseglo pod Beneško republiko od poznega 13. do poznega 18. stoletja. Televizijska ekipa je obiskala praznik mestnega zavetnika sv. Nazarija, umetnostna zgodovinarja Salvator Žitko in Jure Vuga pa bosta predstavila izjemno bogato dediščino Kopra.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je tudi dediščina živega srebra v Idriji, ki so jo skupno s španskim rudnikom v Almadenu na Unescov seznam uvrstili leta 2012. Rudnik živega srebra danes več ne deluje, pet stoletij pa je pomenil temelj za bogat gospodarski, socialni in kulturni razvoj mesta ter svetovno prepoznavnost Idrije. Dediščina živega srebra bo rdeča nit oddaje, po Mestnem muzeju nas bo vodila kustosinja Ivana Leskovec, v Antonijevem rovu vodnik Davor Vodopija, o idrijski čipki pa bo spregovorila Mateja Čuk.
Vipavska plemiška rodbina Lanthieri je bistveno zaznamovala zgodovino kraja in okolice, zgradili so dvorca v centru Vipave in Zemono v neposredni bližini, po rodbini pa so poimenovali tudi serijo vin Lanthieri. Ob kulturni dediščini bo predstavljena tudi naravna dediščina izvirov reke Vipave, ki jo je zaradi obrambe pred turškimi vpadi želel z obrambnimi napravami zajeziti Leonardo da Vinci. Vipavsko grajsko dediščino nam bo predstavil kastelolog Igor Sapač, zbirko etnološke dediščine v Kebetovi hiši pa Magda Rodman.
Dokumentarna serija Mestne promenade vstopa letos že v šesto sezono. Avtor in voditelj Andrej Doblehar vsako leto pripravi štiri polurne oddaje, v katerih predstavlja slovenska mesta, njihovo zgodovino, dediščino in tradicionalen utrip. Knežje mesto Celje skriva številne dragocene umetnostne zaklade, dva zgodovinska vrhova pa je doseglo v antični dobi kot rimska Celeia in v srednjem veku pod Celjskimi grofi in knezi. Bogato zgodovino mesta bosta predstavila etnologinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje in zgodovinar Damir Žerič iz celjskega Pokrajinskega muzeja.
Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.
Slovenska Bistrica je staro mesto ob glavni prometnici pod obronki Pohorja, vendar je pri obiskovalcih nekoliko v senci drugih štajerskih mest. Zato so na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU zasnovali projekt »umetnost za turizem«, s katerem želijo popularizirati bistriško dediščino. Vodja projekta, Simona Kostanjšek Brglez, nas bo popeljala po poti sv. Jerneja in nam prestavila sakralno dediščino. Ferdinand Šerbelj, ki je kot otrok bival v bistriškem gradu, pa nam bo odkrival tako strokovne kot osebne zanimivosti tega velikega kulturnega spomenika.
Kočevje je bilo šesto let povezano s posebno narodno in kulturno skupino, kočevskimi Nemci oziroma Kočevarji, ki so ključno zaznamovali zgodovino mesta in pokrajine, a so se na začetku druge svetovne vojne odselili na nemško zasedbeno območje. Med vojno in po njej so se na Kočevskem zgodili pomembni dogodki, ki so se zapisali v slovenski zgodovino. Življenje ob reki Rinži bo predstavila direktorica Pokrajinskega muzeja Vesna Jerbič Perko, kiparja Staneta Jarma kustosinja Nadja Kovačič, rokodelec Anže Kobola pa bo spregovoril o družinski tradicionalni domači obrti.
Kranj je prestolnica Gorenjske in ga odlikuje eno naših najobsežnejših in najbolj urejenih starih mestnih jeder, ki leži na pomolu nad rekama Savo in Kokro. Ponaša se z imenitno gotsko cerkvijo sv. Kancijana, dvorcem Khislstein, Plečnikovimi deli in Prešernovo hišo. Naš največji pesnik France Prešeren je v Kranju namreč preživel zadnje obdobje svojega življenja in v mestu tudi umrl, pokopan pa je bil na starem kranjskem pokopališču, danes Prešernovem gaju. Pesnik bo rdeča nit oddaje, o njem pa bosta spregovorila pisatelj Ivan Sivec in kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel.
Staro mestno jedro Radovljice je eno najbolje ohranjenih in najlepših pri nas ter skriva številne znamenitosti in zgodbe. Televizijski ustvarjalci so šli na koncert Festivala Radovljica, ogledali so si muzejske zbirke v graščini in poznogotsko farno cerkev sv. Petra, sodelovali so pri izdelovanju lecta, v Vurnikovi hiši pa so spoznavali zgodovino najpomembnejše umetniške rodbine v zgodovini Radovljice. O nekdanjem in sodobnem življenju so spregovorili Domen Marinčič, Nada Rems in Andreja Avsenek ter Mirjana Žumer Pregelj. Režiserka Petra Hauc.
V Izobraževalnem programu nadaljujejo s sprehodi po slovenskih mestih, na katerih odkrivajo bogato kulturno dediščino in živahen mestni utrip. V Ljubljani bodo s pomočjo pričevanj in starih posnetkov obudili spomin na nekdanjo promenado, ki je v času med vojnama potekala po Cankarjevi cesti in v Tivoliju. Promenada je prostor srečevanja in meščanska navada, ki je močno zaznamovala življenja Ljubljančanov. Kakšne so bile njene značilnosti in širši kulturni vpliv nam bodo predstavili gosti v oddaji Mirjana Borčić, Bogo Zupančič in Katja Jerman. Režiserka Petra Hauc.
Tržič se je kot urbano naselje izoblikoval med hribi ob pomembni prometni cesti, ki je povezovala Kranjsko in Koroško, kulturni spomeniki pa pričajo o njegovem nekdanjem ugledu. Vsak izmed nas je v življenju že hodil naokrog v čevljih izdelanih v Tržiču, ki ga je zaznamovala bogata čevljarska tradicija. Danes jo ohranjajo le še posamezni izdelovalci, razvoj te rokodelske in nato industrijske obrti, ki jo narekovala razvoj in način življenja kraja, pa si lahko ogledamo v zbirkah Tržiškega muzeja. Pogled na domače mesto Tržič bodo predstavili kustos Bojan Knific, etnologinja Pija Japelj in mojster rokodelske obrti Matej Kosmač.
Zasavje je bilo nekoč najbolj industrializirano področje Slovenije s prevladujočim delavskim prebivalstvom, kar je dajalo pečat in usmerjalo razvoj osrednjega zasavskega mesta, Trbovelj. Oddaja bo gotovo izstopajoča, saj bo predstavila zlasti industrijsko dediščino premogovništva in rudarstvo, ki je kar dvesto let oblikovalo tako urbanizacijo kraja kot način življenja, po zaprtju rudnikov pa Trbovlje iščejo novo identiteto. Pogled na domače mesto bo predstavil arhitekt Gvido Burja, spomnili pa bomo tudi dela kiparja Stojana Batiča in slikarja Marija Preglja, ki sta s svojimi likovnimi umetninami delavske Trbovlje tudi umetniško oplemenitila.
Neveljaven email naslov
