Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo sezono dokumentarne serije Mestne promenade začenjamo s predstavitvijo Slovenskih Konjic. Ustvarjalci so se sprehodili po mestu in okolici, prav posebej pa sta jih nagovorila bogata zgodovina in slikovita dediščina z izstopajočimi kulturnimi spomeniki, kot so nadžupnijska cerkev sv. Jurija, Stari grad in Žička kartuzija. Pridružili so se tudi praznovanju zavetnika mesta na Jurjevanju ter se pogovarjali z vodjo TIC-a Tjašo Kangler in umetnostno zgodovinarko Natašo Golob. Dokumentarna serija Mestne promenade je televizijski kulturni potopis po slovenskih mestih in trgih s predstavitvijo njihove zgodovine, dediščine in tradicionalnega utripa. Konjiško oddajo so sooblikovali urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc in direktor fotografije Robert Doplihar.
Naše Primorje so zaznamovale drugačne geografske danosti ter večstoletna politična in kulturna nadoblast Beneške republike. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. Voditelj se bo srečal z ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem, z domačini in turisti pa se bo družil na tradicionalnem Ribiškem prazniku.
Ko govorimo o Velenju, gotovo ne pomislimo na staro trško jedro, ki ga krona mogočen grad, temveč na novo mesto, ki je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni in je veljalo za socialistični čudež. Sprehodili se bomo tako po starem kot po novem Velenju in predstavili na eni strani grad z muzejskimi zbirkami in na drugi strani modernistično arhitekturo. Poseben poudarek oddaje bo na dediščini premogovništva, ki je ključno zaznamovalo življenje v mestu in narekovalo njegov razvoj, Velenje pa ostaja edino rudarsko mesto pri nas. Gostje v oddaji bodo zgodovinar in geograf Damijan Kljajič, vodnik v rudniku Aleš Rehar in arhitektka Tjaša Rošer. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar Režiserka: Ita Obersnu
Kamnik se je v srednjem veku izoblikoval kot deželnoknežje mesto ob glavni prometni cesti na Štajersko, po tem obdobju pa je nov vrh doživel v dobi baroka. Je eno naših najdragocenejših zgodovinskih mest v katerem so se ohranile zanimive legende in bogata kulturna dediščina z raznolikimi muzeji in zanimivostmi. Kamnik bomo spoznavali s pomočjo domačinov – poznavalca lokalne zgodovine Franceta Malešiča, mojstrice poslikave majolk Irene Radej ter umetnostnega zgodovinarja in specialista za Plečnika Noaha Charneyja.
Ljudska pesem opeva Ribničana Urbana, ki je bil znan zaradi suhe robe, in na tradicionalnem Ribniškem sejmu smo preverili, kako ohranjajo spomin nanj. Suhorobarstvo in lončarstvo je namreč zaznamovalo življenje teh krajev, danes pa sooblikuje utrip v ribniškem Rokodelskem centru. Predstavili bomo tudi osrednja umetnostna spomenika, to sta župnijska cerkev s Plečnikovima zvonikoma in romarska cerkev pri Novi Štifti. Gosti v oddaji bodo lončar Janez Pogorelec in kiparka Ana Češarek, župnik Anton Berčan ter zgodovinarka Marina Gradišnik.
Ali veste, da je bil Trst ob štetju leta 1910, še za časa avstroogrskega cesarstva, mesto z največ slovenskega prebivalstva? Ekipa dokumentarne serije Mestne promenade se je odpravila v slovensko zamejstvo, spodbuda za predstavitev Trsta pa je bila letošnja stoletnica požiga Narodnega doma in začetek postopkov njegovega vračanja. V oddaji bodo hodili po poteh bogate slovenske dediščine in poiskali izstopajoče spomenike, ki so delo slovenskih avtorjev, del teh spominov pa bodo predstavili v oddaji. O usodi tržaških Slovencev bo spregovoril domačin Jernej Šček, ki je profesor filozofije in zgodovine na liceju Franceta Prešerna.
V sedmi sezoni Mestnih promenad je poudarek na gradovih, kar bo tudi osrednja tema oddaje o Brežicah. Obmejno mesto je bilo stoletja pod oblastjo nadškofov iz Salzburga, njihovo srednjeveško utrdbo pa so v renesansi nadomestili z novim dvorcem, ki so ga lastniki iz rodbine Attems kasneje barokizirali. Po zbirkah Posavskega muzeja nas bo vodila direktorica Alenka Černelič Krošelj, zgodovino izgnancev bo predstavila zgodovinarka Nataša Šekoranja, o zbiranju razglednic pa bo spregovoril Konrad Kajtna. Ob letošnji petdeseti obletnici smrti slikarja Staneta Kregarja pa bomo predstavili tudi njegovo likovno opremo brežiške župnijske cerkve. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar Režiser: Božo Grlj
Danes se komajda zavedamo izjemnega pomena Postojne na furmanski poti med celino in obalo skozi t. i. Postojnska vrata. Tradicionalno prevozništvo je vplivalo na izgled in razvoj Postojne ter oblikovanje šeg in navad, ki jih poleti predstavijo na furmanskem prazniku. Postojna je v kasnejših obdobjih doživela vrsto sprememb, pogojenih zlasti s turizmom. Gostje z vsega sveta obiskujejo Postojnsko jamo in Predjamski grad, ki sodita med prvovrstne znamenitosti, zaradi česar smo ju tudi vključili v oddajo. Del lokalne zgodovine nam bosta predstavila direktorica Notranjskega muzeja Tina Poljšak in vodnik po Postojnski jami Roman Bogataj. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar Režiserka: Petra Hauc.
Sedmo sezono dokumentarne serije Mestne promenade, v kateri avtor in voditelj Andrej Doblehar že vrsto let predstavlja kulturno dediščino in tradicionalen utrip slovenskih mest, začenjamo s predstavitvijo Murske Sobote. Zgodovinsko in sodobno središče Prekmurja je bilo stoletja pod madžarsko oblastjo in kulturnim vplivom, kar je zaznamovalo tudi razvoj in podobo mesta. Predstavili bomo osrednje kulturne spomenike: grad, evangeličansko cerkev, katoliško stolnico, secesijsko in modernistično arhitekturo. Mesto nam bosta pomagala odkrivati zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs ter pisatelj in Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Režiser: Božo Grlj
Koper je osrednje mesto slovenskega Primorja in je bil nekdaj otok. Zgodovinska mestna vrata, imenovana Mudina vrata, so še edina ohranjena izmed dvanajstih mestnih vrat, bila pa so tudi edina, ki so vodila v mesto s kopenske strani. Svoj zgodovinski, intelektualni in umetnostni vrh je mesto doseglo pod Beneško republiko od poznega 13. do poznega 18. stoletja. Televizijska ekipa je obiskala praznik mestnega zavetnika sv. Nazarija, umetnostna zgodovinarja Salvator Žitko in Jure Vuga pa bosta predstavila izjemno bogato dediščino Kopra.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je tudi dediščina živega srebra v Idriji, ki so jo skupno s španskim rudnikom v Almadenu na Unescov seznam uvrstili leta 2012. Rudnik živega srebra danes več ne deluje, pet stoletij pa je pomenil temelj za bogat gospodarski, socialni in kulturni razvoj mesta ter svetovno prepoznavnost Idrije. Dediščina živega srebra bo rdeča nit oddaje, po Mestnem muzeju nas bo vodila kustosinja Ivana Leskovec, v Antonijevem rovu vodnik Davor Vodopija, o idrijski čipki pa bo spregovorila Mateja Čuk.
Vipavska plemiška rodbina Lanthieri je bistveno zaznamovala zgodovino kraja in okolice, zgradili so dvorca v centru Vipave in Zemono v neposredni bližini, po rodbini pa so poimenovali tudi serijo vin Lanthieri. Ob kulturni dediščini bo predstavljena tudi naravna dediščina izvirov reke Vipave, ki jo je zaradi obrambe pred turškimi vpadi želel z obrambnimi napravami zajeziti Leonardo da Vinci. Vipavsko grajsko dediščino nam bo predstavil kastelolog Igor Sapač, zbirko etnološke dediščine v Kebetovi hiši pa Magda Rodman.
Neveljaven email naslov
