Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbena mladina ljubljanska je začela delovati leta 1964 na pobudo Cirila Cvetka kot prvo društvo te vrste v Sloveniji. Njen predsednik je postal dr. Heli Modic, podpredsednik pa prof. Matija Tercelj. Po petih desetletjih Glasbena mladina ljubljanska ostaja ena vodilnih sil pri razvoju in razširjanju obzorij na področju glasbe in glasbene vzgoje. Številni uveljavljeni glasbeniki so svoj prvi javni nastop pripravili v okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske. V glasbeno-dokumentarni oddaji o njeni zgodovini in poslanstvu spregovorijo nekdanji predsedniki društva Tomaž Lorenz, Kristijan Ukmar in Jože Humer, sedanji predsednik Janez Rozman, sodelavki društva Marinka Gombač in Nataša Kovačič, zborovodkinja Tereza Podlogar ter nekdanji 'varovanci' društva Mojca Zlobko Vajgl, Eva Tomšič in Boštjan Lipovšek. Oddaja odkriva sedanje varovance društva: Vokalno skupino Gallina, Project Voice, harmonikarski Duo Furioso in kitaristko Karmen Štendler. Posebna pozornost je namenjena pevcem Mešanega mladinskega pevska zbora Veter – Ljubljana, edinstvenega pevskega sestava srednješolcev iz vse Slovenije, nad katerim bedi prav Glasbena mladina ljubljanska. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek, scenaristka Veronika Brvar, direktor fotografije Bernard Perme.
Dokumentarni portret Ljubezen je zvok in zvok je ljubezen posvečamo nedavno preminuli dr. Miri Omerzel – Mirit, ki je bila avtorica številnih etnomuzikoloških študij ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka tako doma kot tudi v svetu. Med drugim je ustanovila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo in transcendentalni zvok ljudstev sveta ter Katedro za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Ob tem je bila tesno povezana tudi z Uredništvom za resno glasbo in balet Televizije Slovenija, ki je omogočilo snemanje dragocene serije o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Dokumentarni film predstavlja vse plati Mirine barvite osebnosti in pomembno poslanstvo, ki ga je opravljala skupaj z najožjimi sodelavci – poleg raziskovanja in restavratorskega dela je tudi ozaveščala ljudi z zvokom. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Poletje je za plesalce obdobje, ko nimajo rednih vaj in predstav. Danc's – Piran, ki ga že več let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, jim ponuja možnost, da med poletjem izpopolnjujejo svojo tehniko in spoznajo nov repertoar. Obenem pa je to priložnost za nabiranje odrskih izkušenj in sklepanje novih prijateljstev. Strokovna sodelavka in scenaristka Teja Turk, režiser Aleksander Šmuc
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to izročilo, mu vdihniti nove energije, ga potegniti iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-Cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, prvi na naših tleh, ki je v slovenski prostor vnesel glasbeno izobraževanje na višji stopnji. Današnji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je nadaljevalec izročila prvega konservatorija. Konservatorij je leta 2009 dobil novo, sedanje ime, do tedaj se je imenoval Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana. Ustvarjalci oddaje so staro lokacijo konservatorija (Vegova ulica) in novo (Ižanska ulica) povezali z reko Ljubljanico, snemanje oddaje je tako potekalo predvsem na slikovitih lokacijah ob Ljubljanici in na njej. V oddaji se z zanimivo glasbo predstavijo ansambli konservatorija, o spominih na šolo v oddaji spregovorijo nekdanja ravnatelja Matija Tercelj in Tomaž Buh ter nekdanji direktor konservatorija Dejan Prešiček. Slikovite spomine na čase šolanja pa z gledalci delijo tudi nekdanji dijaki šole: Marjana Lipovšek, Neisha, Nina Strnad, Tomaž Lorenz, Vojko Vidmar, Matej Selan, Jan Gričar, Petra Zupančič in Matjaž Robavs. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jernej Kastelec, scenarista Jernej Kastelec in Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Uživali boste v glasbi Astorja Piazzolle, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste lahko v skladbi Na lepi modri Donavi, ki jo bo izvedel Dunajski operetni orkester pod vodstvom dirigenta Siegfrieda Andraschka. Skladba velja za neuradno avstrijsko himno in za eno najbolj izvajanih klasičnih del vseh časov.
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
V glasbeni upodobitvi vam predstavljamo enega izmed najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov, violinista Domna Lorenza. Vizualizacija je posneta v slikovitih prostorih Železniškega muzeja v Ljubljani. Domen Lorenz se je violino začel učiti s petimi leti, doslej pa je osvojil osem prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, Gorici, Trstu in Zagrebu. Izredno uspešno je gostoval v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Nemčiji. Udeležil se je tudi Foruma Dunajskih filharmonikov v Trenti in bil obakrat izbran za sklepni koncert v Brahmsovi dvorani znamenitega dunajskega Musikvereina. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Barbara Zemljič.
Neveljaven email naslov
