Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, prvič pa so jih izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Med njimi je bilo tudi novo delo mladega skladatelja Mateja Wolfa z naslovom Stoned story.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tine Mauko z naslovom Železna gora«.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tjaše Žalik z naslovom Namišljena resničnost.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Helene Vidic z naslovom Izgubljeni nasmeh.
Dr. Dragotin Cvetko je na Akademiji za glasbo je najprej ustanovil znanstveni oddelek, ki se je posvečal preučevanju zgodovine glasbe in folklore, nato pa je leta 1962 na Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za muzikologijo, ki ga je vodil vse do svoje upokojitve. Vzpodbudil je tudi nastanek in izhajanje slovenske znanstvene revije Muzikološki zbornik in osnoval Muzikološki inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je pričel z izdajanjem serije notnih transkribcij Monumenta artis musicae Sloveniae. Cvetko se je zato v obdobju po drugi svetovni vojni vpisal med najvidnejše slovenske intelektualce, kar med drugim dokazuje tudi njegovo načelovanje Filozofski fakulteti, visok ugled pa si je zaslužil tudi v širših mednarodnih muzikoloških krogih. Dokumentarni film kronološko prikazuje življenje in delo jubilanta. Osvetljujejo ga njegova pripoved, ki jo hranimo v arhivu naše TV, pripovedi njegovih sodobnikov, učencev, sorodnikov in pomembnih profesorskih kolegov, med njimi tudi Andreja Rijavca, Katarine Bedina, Ivana Klemenčiča, Rudolfa Flotzingerja, Varje Cvetko Orešnik, Eve Kardelj Cvetko, Iva Petriča, Lojzeta Lebiča, Matjaža Barbe, Vinka Globokarja, Franceta Bernika in naracija voditelja Primoža Ekarta. Film se odvija kot nekakšen potopis po najpomembnejših Cvetkovih življenjskih in kariernih postajah. Preko teh skušajo ustvarjalci zarisati pomen Cvetkovega dela za širšo slovensko humanistiko. Urednica portretnega filma je Danica Dolinar, scenarista sta Gregor Pompe in Katarina B. Hočevar, direktor fotografije Artur Rutar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Kaja Tokuhisa.
V romantičnem baletu Les Sylphides sta resnični le noč in glasba Federica Chopina. Vse ostalo so sanje…Lahkotne balerine, silfide, oblečene v muslinaste prozorne obleke plešejo ob “pesniku”. Balet je koreografsko postavil že na začetku 20. stoletja Mihail Fokin, Rus iz Sankt Petersburga, ki se je kot plesalec in koreograf pridružil znanemu Ruskemu baletu (Ballets Russes) Sergeja Djagileva. Balet Les Sylphides je koreografsko oblikoval zelo hitro - v treh dneh. Vsak gib izhaja iz Chopinove glasbe in se vanjo utaplja. Balet, ki ga še danes plešejo po vsem svetu pod naslovoma Chopiniana ali Les Sylphides, bodo s polno mladostne svežine zaplesali dijaki ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole.
Glasbeno pot Igorja Švare zaznamuje delovanje v SNG Opera in balet Ljubljana (tam je deloval kot korepetitor, asistent-dirigent, stalni dirigent in v. d. direktorja), ljubezen do zabavne glasbe in velika skrb za pedagoški razvoj mladih opernih pevcev. Glasbeno-dokumentarna oddaja v letu njegovega jubileja razkriva njegovo umetniško in življenjsko pot. Rodil se je leta 1947 v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta Danila Švare. Dirigiranje je študiral najprej na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri svojem očetu, nato pa še v Leipzigu pri slovitem Kurtu Masurju, iz klavirja je diplomiral v razredu profesorja Marijana Lipovška v Ljubljani. Z velikim znanjem in odprtostjo do sodobne literature je kot umetniški vodja zaznamoval delovanje Ljubljanskega okteta, srčnost do petja pa še danes kot umetniški vodja Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični deli s številnimi člani ljubiteljskih pevskih zborov. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarij Veronika Brvar in Daniel Celarec, režiser Primož Meško, direktor fotografije Jure Nemec.
Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva razgibano pot glasbenega šolstva na Slovenskem in požrtvovalno delo slovenskih glasbenih pedagogov. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovljeni leta 1816 pri Ljubljanski normalki (kjer je več glasbil učil en sam učitelj), se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939). Osrednja rdeča nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki so svojo ljubezen do glasbe prenašali na učence, v oddaji o svojem pedagoškem delo spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin, strokovni govorki sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič. Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo). Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Spremljali boste zanimivo glasbeno-dokumentarno oddajo o življenju in delu etnomuzikologa, violinista in skladatelja Julijana Strajnarja. Razgibana življenjska in glasbena pot Julijana Strajnarja (r. 1936) se vije od njegova otroštva in glasbenih začetkov v Franciji, igranja v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, dolgoletnega sodelovanja z Akademsko folklorno skupino France Marolt, raziskovanja pritrkavanja, do sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Kot sodelavec inštituta je vrsto desetletij raziskoval slovensko ljudsko glasbo Slovenije in zamejstva (Rezija, Koroška, Porabje), posebno pozornost pa je posvetil raziskovanju rezijanske glasbe. Strajnar je tudi eden od začetnih ustvarjalcev znamenite radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ustvaril je prek 70 oddaj. Glasbeno-dokumentarno oddajo bogatijo številni dragoceni arhivski posnetki slovenske ljudske glasbe, posneti v naravnem okolju. Oddaja je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec, Magda Lapajne, direktor fotografije Andrej Hefferle, režiserka Magda Lapajne.
V oddaji poskušamo začrtati koordinate skupine skladateljev Pro Musica Viva, v kateri so v šestdesetih letih 20.stol. delovali skladatelji Ivo Petrić, Darijan Božič, Kruno Cipci, Jakob Jež, Milan Stibilj, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak in Igor Štuhec. S predstavitvijo skupine Pro Musica Viva predstavljamo tudi danes najvidnejši rod skladateljev na Slovenskem. Strokovni sodelavec Matjaž Barbo, urednica Danica Dolinar, režiser Amir Muratovič.
Neveljaven email naslov
