Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
VEČPOMENSKE KRIZANTEME Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar. POKLON RIMSKI BOGINJI POMONI Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega. JAPONSKA IKEBANA Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
BUČKE IZ VRVI Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami. KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej. VILINSKI VENČEK Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček. ČEBULICE V LONCU Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje. BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.
POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
REZ AKTINIDIJE JESENI Večino sadja smo že pobrali in shranili, le določeno še zori. Mandarine, kaki in kivi v sredini oktobra zbirajo sladkobo in okus, poberemo jih pred zmrzaljo. Takrat bo žal preskromno letino kivija pobral tudi gospod Marjan s Koroške, ki ga spremljamo že desetletja. Rastline s skromnim številom plodov že pripravlja na novo sezono. PO SPRAVILU ZNOVA PRIPRAVIMO GREDE Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono. NAMAZ IZ INVAZIVNIH RASTLIN Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
SPREHOD MED TRAJNICAMI Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov. BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ... V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži. NAGROBNI NASAD JESENI Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
ZELENJAVNI VRT ROKA V KOSTANJEVICI NA KRASU Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje. VOLEMIJA NOBILIS Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon. DRŽAVNA PRVAKINJA V CVETLIČARSTVU V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo. OSKRBA VRTNIC JESENI Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu. navrtu@rtvslo.si
POSEBEN VRT PATRA GRŽANA Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo. OCTOVEC ZA LIMONADO Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado. JESENSKE LEPOTICE Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
AVGUST NA VISOKI GREDI Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo. VSESTRANSKI ROŽMARIN Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje. KNJIŽNICA SEMEN Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
OSKRBA PARADIŽNIKA V ČASU ZORENJA Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju. O HIBISKUSU IN METULJNIKU Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo. NABERIMO SEMENA KOPRIVE Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila? POLETNI ŠOPEK Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek. navrtu@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
