Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PREZIMNE BEGONIJE IN RAZMNOŽEVANJE Nasade na vrtu ali na terasah nam še krasijo raznolike begonije, preden gomolje pospravimo na toplo. Zanimive so tako zaradi cvetov kot listov. Na vrtu na Rifniku pa spoznavamo begonije, ki prezimijo na prostem. Tudi te najlažje razmnožujemo vegetativno. S KLUBOM GAIA PRESAJAMO ORHIDEJE Da je Slavica Ržen ljubiteljica rastlin, se vidi na ocvetličenem balkonu. Tudi v hiši jih ima veliko. Med njimi so orhideje, ki jih je po šestih letih nujno presaditi. Proti škodljivcem, ki jih jeseni nehote prenesemo v notranjost, sta namestili rumene lističe. PEKOČI NASAD V CELESTRINI Čiliji na vrtovih še zorijo. Ker večina ljudi njihovo pekočino težko prenese v večjih količinah, jih shranimo kot pikanten dodatek jedem skozi zimo. Nekaj načinov, kako jih shraniti, da se ne pokvarijo, so nam razkrili pri Čili Napoju v Celestrini.
CIKLAME Na gozdnih robovih nas pozdravljajo navadne ciklame, ki sicer uspevajo marsikje. Navdušujejo nas njihovi dišeči cvetovi vijoličastih odtenkov. Tudi listi se razlikujejo po odtenkih zelene, marmoriranih vzorcih, nazobčanosti… Kakih 6 tisoč primerkov občudujemo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. CVETLICI 'POSNEMOVALKI' Na vrtu Rifnik spoznavamo rastlini, ki spominjata na druge vrste. Eni rečejo kar neprava vanilijevka, ki se izkaže kot odlična pokrovna rastlina, drugi pa je očitno vzor pelargonija. Obe sta prezimni. JAJČEVEC V OLJU Sezona za vzgojo zahtevnejših plodovk – jajčevcev - se končuje. Za ozimnico jih lahko shranimo na različne načine. Oglejte si, kako sveže nabrane najraje shranijo Štancarjevi. Najpogosteje si jih privoščijo kar namesto solate. NAMAZ S KAPUCINKAMI Pri kapucinki, ki še barva naše gredice, so užitni cvetovi in listi. Iz njih nekateri pripravljajo napitke, jih dodajajo v solate, z njimi začinijo testenine. Tokrat pa pokažemo preprost recept, kako jih lahko uživamo presne. Še vedno lahko sodelujete tudi v nagradni igri za nekaj praktičnih vrtnih nagrad. Da se prebijete do žreba, morate najprej pravilno odgovoriti na zastavljeno vprašanje… navrtu@rtvslo.si
O ZLATI ROZGI Sebastjan nas seznanja z rumenocvetočo zlato rozgo, ki pri nas velja za invazivno. Njene cvetove, ki jih lahko še naberemo in posušimo, so zdravilci pripoznali kot koristne pri uroloških težavah. Sebastjan je med rozgo vstavil vrtnice in sestavil čudovit šopek. SUŠENJE FIG IN MARMELADA Predniki so zakladnica izkušenj. Ob morju živeči prebivalci so sveže fige namakali v morski vodi, da so bile posušene sočnejše. Temu receptu tokrat na Krku sledi tudi Martina Plohl Krevh, ki je med dopustom vkuhala tudi sočen figov džem. DNEVNIK: DOZOREVANJE PARADIŽNIKA Paradižniki so začeli 'stavkati'. Nezrele plodove poberemo z gredic. Pregledamo jih, da so brez plesni ali poškodb od toče. Skušamo jih 'prisiliti', da dozorijo v hladnejši in temni shrambi. Tako so jih že naše babice ohranile dolgo v zimo. ZELIŠČNI KOLAČ Tokrat smo na Kozjanskem pekli marmorni zeliščni kolač. Gospa Barbara zelišča nabere na svojem terapevtskem vrtu. Uporabi sveža ali pa sesekljana in shranjena v sladkorju. V kolač zareže z vznemirjenjem, saj jo vedno znova preseneti vzorec.
VRT V GORNJEM DOLIČU Ekipo oddaje Na vrtu sta v goste povabila zakonca Ana in Danilo Jakoš. Do njune hiše v Gornjem Doliču obiskovalca pripeljejo čevlji. Odrabljeni so, različnih oblik, vsak drugače pobarvan, iz vsakega kukajo netreski. Na sredini vrta se vrti obnovljeno mlinsko kolo, povsod so kosi lesa, kamnov, stara kmetijska oprema, ki jih Jakoševa dodelata v unikatne 'eksponate'. Med njimi vznikajo gredice host, hermelik, rudbekij, zelenjavni vrt... SUŠENJE PARADIŽNIKOV Iz aktiviranega oglja, zdrobljenega kamenja, rečnih naplavin in vrtne zemlje je Slavko Turšič sestavil rodovitno plast v novem plastenjaku. Maja je vanj posadil paradižnike, ki so poleti zrasli v goščavo. Pri Turšičevih so letos pojedli, predelali in razdelili že okrog 200 kilogramov paradižnikov, nekaj jih posušijo. O PELINOLISTNI AMBROZIJI Pelinolistna ambrozija spada med invazivne tujerodne rastlinske vrste. Težave povzroča s hitrim širjenjem, človeku povzroča alergene reakcije. Septembra semeni. Kaj storiti, ko jo opazimo, svetuje Sebastjan Lipar.
KAKO NASTANE KIS Zakonca Krope za pripravo kisa uporabljata domače zimske sorte jabolk. Po klasičnem in kar dolgotrajnem postopku to dragoceno tekočino pridobivata iz jabolčnega soka in tropin. Jabolčni kis blagodejno učinkuje na telo, da pa ga vsak dan lažje spravita po grlu, kot se pošali gospa Anja, vanj vmešata med, česen, hren... NA JESENSKEM VRTU GOSPE HELENE Na vrtu Helene Likozar v Kranju so letos poleg zmrzali, nato suše, klestila tudi neurja. S strokovnjakinjo kluba Gaia, Nevenko Breznik Beton, sta pozno-poletni pridelek poškropili z gnojilom na osnovi aminokislin in huminskih kislin. Podolgovato gredico ob ograji pa popestrili s srobotom, živobarvnimi ameriškimi slamniki in iskrivkami. VZGOJA TRADESKANCIJE Po bleščavih in kosmatih progastih listih se odlikuje tradeskancija, ki je že naše babice navduševala s hitro rastjo in dobro ukoreninjajočimi se potaknjenci. Prenaša sušo in temnejše prostore. O njeni vzgoji svetuje Sebastjan Lipar.
SOK IN MARMELADA IZ BEZGOVIH PLODOV Da bi zadostili ljudskim vražam, so na Kozjanskem ob domačijah od nekdaj sadili bezeg; ta naj bi odganjal vse slábo. Bezeg že leta raste tudi na kmetiji Herbalija, gospa Barbara spomladi z njega obira vršičke za čaj in dišeče mlečnobele cvetove za napitke. Nekatere pusti, da proti jeseni dozorijo v drobne črne jagode, iz katerih pripravlja marmelado in sok. SETEV MOTOVILCA Komaj Davor Špehar na vrtu na Dolenjskem zaključuje pobiranje poletnih plodov, že razmišlja o jesenskih setvah in sajenju. Pod plodovkami je prerahljal prst, posejal motovilec. Svetuje, kaj storiti, da bo dobro kalil. PRIDELEK KROMPIRJA IZ LONCA Zakonca Martina in Martin iz Črete sta letos sadila krompir kar v lonce. Te sta do polovice napolnila z zemljo, nanjo položila 3 ali 4 krompirje in jih zasula. Zelene poganjke sta sproti zagrinjala, lonce pa sredi maja iz rastlinjaka prenesla na prosto. Večji del pridelka sta že pobrala, ostale so le še štiri posode. Izvedeli smo, koliko krompirja sta pridelala in kakšno presenečenje ju je čakalo v tretji posodi... ŠOPEK IZ HORTENZIJ IN PLAMENK Tudi konec avgusta ponuja obilico cvetov. Sebastjan Lipar je na svojem vrtu nabral plamenke in hortenzije ter sestavil čudovit poznopoletni šopek.
POLETNI TRAVNIK NA VETRNIKU Na Vetrniku z biologom Dušanom Klenovškom spoznavamo travniške cvetlice. Dušan pravi, da je primernejše poimenovanje rožnik, toliko cvetja premore ta kozjanski travnik. Spoznavali smo rumeni lan, resasti škrobotec, gorsko nebino, navzkrižnolistni svišč in druge cvetlice. ŠALOTKO SMO POSPRAVILI Na kmetiji Klančnik pod Vinsko goro se pod napuščem v gajbicah že suši šalotka. Kako jo pravilno posušiti in shraniti, svetuje Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. RMANOV IN KAMILIČNI ČAJ Na nepokošenih travnikih avgusta najdemo tudi socvetja rmana. Rastline naberemo, posušimo. Rmanov in kamilični čaj pomagata zelenjadnicam, da si opomorejo po toči ali nalivih. DOPUSTNIŠKI UTRINKI Sodelavki oddaje niti na počitnicah nista pozabili na gledalce, z mobilnim telefonom sta ujeli utrinke vrtička kampa na Cresu in v školjke odeto hiško v Kaštilacu na Hrvaškem.
BAZILIKA NA VRTU IN V JEDEH Baziliko uporabljamo predvsem kot začimbno rastlino, pozabljamo pa na njene zdravilne učinke. Baziliko na vrtu in v jedeh spoznavamo z Olgo in Albinom Franca iz Dekanov. Tudi znani italijansko pasto - pesto Genovese smo naredili. SHRANIMO BUČKE Vsem, ki ste po močnejših nalivih morali z vrta čim prej pospraviti bučke, bo namig za hitro shranjevanje plodov prišel zelo prav... DOZOREVANJE ČEBULE Ko poležejo listnati deli, je čebulo treba spravili na suho. Pri poleganju zelenih delov ji lahko pomagamo, nato jo čez teden ali dva izpulimo in pod napuščem sušimo v gajbicah. Ljubiteljske zeliščarje po enoletnem premoru znova vabimo na že 7. zeliščarski teden na hrvaški Dugi otok. Tudi tokrat bomo nagrajenca ali nagrajenko povabili z nami, le nagradno vprašanje je treba prej rešiti in imeti srečo pri žrebu.
DOMAČE MILO V Radežu Darko Kosem ustvarja posebna mila. Izdeluje jih po hladnem postopku, saj tako glicerin in večina drugih občutljivih sestavin v maščobah ostane v milu. Kozmetične pripravke okrasi s cvetjem, ki zraste na njihovi parceli. POTKA Sebastjan Lipar proti poletni lenobi svetuje ureditev posebnih kamnitih dekoracij na okrasnem vrtu. Uporabi kamenje iz bližnje okolice in odpadle steklenice, ki lovijo in odbijajo sončne žarke. Dekoracija, ki jo zaradi enostavnosti lahko izdelamo z najmlajšimi, je pohodna. TRATA POLETI Da bi čez vroči del leta ohranili našo zelenico res zeleno in vitalno, moramo zanjo pravilno skrbeti že spomladi. Ne kosimo je prenizko; pri enem odkosu odstranimo največ tretjino listne mase. Temeljito jo zalivajmo 2 do 3x tedensko, da je prst pod njo z vodo prepojena vsaj 15 centimetrov globoko. ŠPARGLJI JED Ob koncu pa še o špargljih oziroma ostrolistnih beluših. V Ospu jih je Olga Franca nekaj shranila v hladilnik za prihodnje dni, nekaj v skrinjo, preostalim pa nalomila mehkejše dele. Srednje dele poganjkov je prepražila, iz spodnjih naredi juho. navrtu@rtvslo.si
SODA BIKARBONA Prvotno so vsestransko uporabno sodo bikarbono pridobivali iz rastlinskega pepela. Belgijski kemik Ernest Solvay pa je zaslužen, da so jo lahko začeli pridobivati tudi iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje mrčesa. Iz sode si lahko naredimo tudi pralni prašek, piling za telo, dodajamo ga v šampone… AKTIVIRANO OGLJE Prikazali bomo, kako Slavko Turšič sestavlja plasti v rastlinjaku. Nova plast zemlje – vsaj 20 cm – je iz tretjine aktiviranega oglja, tretjine zdrobljenega kamenja, preostanek so naplavine in vrtna zemlja. Slavko meni, da je aktivirano biooglje izjemen pripomoček k izboljšanju strukture in življenja v tleh. POLOŽIMO TRATO V Drbetincih smo si ogledali, kako Jani Druzovič v različnih fazah vzgaja travo. Vedno več zanimanja je za 'preproge' iz prave trave, ki jo lahko položimo v enem dnevu. Stiki med travnimi zvitki se v nekaj dneh zarastejo in nastane lepa zelenica brez plevelov. Tako lahko za približno leto in pol, kolikor traja, da se nam lepo zaraste trava iz semena, prehitimo naravo. navrtu@rtvslo.si
ZAVETIŠČE ZA RASTLINE Bežigrajski krater je že leta bolj oaza: še mogočna platana poskrbi za senčenje prenovljenega rastlinjaka Zavetišča za rastline. Začasen dom tam ponudijo rastlinam, za katere ljudje iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo več skrbeti. Ponavadi presajene v svežo prst in z novimi lonci rastline hitro prikličejo novega lastnika. Anemari Hrup se nadeja, da bo tako tudi s smreko, ki so jo dobili v pretesnem loncu. KLUB GAIA-VISOKA GREDA Plazovito strmino je Tatjana Šenekar spremenila v stopničaste visoke grede. Z Vanesom Husićem, strokovnjakom kluba Gaia, sta v na novo sestavljeno gredico zasadila nekaj kitajskega zelja, blitve, radiča in pora. Odstranila sta tudi gosenice, ki so si privoščile zelenjavo. DOZOREL JE ANANAS Ananas ne raste le v tropskem podnebju! Po več letih, ko so iz semena, naključno najdenega v tem slastnem sadežu, vzgojili matično rastlino, so zdaj tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dočakali tudi več plodov. Če gre verjeti besedam naše ekipe, je bil zelo sočnega okusa. Iz semena, ki so ga naključno našli v kupljenem sadežu, so pred osmimi leti vzgojili matično rastlino. Več mesecev je trajalo, preden je seme vzklilo in nekaj let, da so prvič pokusili, kakšnega okusa je doma pridelan sadež. navrtu@rtvslo.si
VRT SEŽANA Spoznavamo posebnosti Botaničnega vrta Sežana. V formalnem delu se bohoti sinjelibanonska cedra, ki spada med najstarejše drevnine v tem prostoru, himalajska cedra, velecvetna magnolija in številna druga drevesa. Pušpanove parterje zaokrožajo vrtnice, ob njih pa je star steklenjak. Nekoč so v njem zimovale občutljive tujerodne rastline. POLETI NA DAVORJEVEM VRTU Vrt Davorja Špeharja kar dobro odraža razmere po večini slovenskih vrtov v letošnji nenavadni vrtnarski sezoni. Hladna in deževna pomlad je zavirala rast posevkov. Ob začetku poletja nas je sonce že pošteno pregrevalo; senčenje potrebujejo tudi rastline. NETRESKI V ČEVLJIH Netreski so tako hvaležne rastline, da so zadovoljni tudi, če jih posadimo v odrabljene čevlje. Ne pozabimo na kakovosten substrat in na vrhu pesek, da jim bo udobneje. POLETNA OSKRBA VRTNIC Junija se kovinsko ogrodje dolgega špalirja v parku Sežana odene z dišečimi rdečimi cvetovi in med čudovitim sprehodom ne moremo zameriti naravi, ker majskega cvetenja letos ni bilo. Melita Pirjevec pa vestno tudi poleti skrbi za vrtnice. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
