Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. DIPLADENIJE IZ PREZIMOVALIŠČA NA BALKONE Hišo Štefke Kolarič bodo letos poleg dipladenij z rdečimi, rožnatimi in belimi cvetovi krasile tudi sorte mareličnih odtenkov. Štefka sezonsko cvetje sama prezimuje, tudi dipladenije, ki jih ima najraje. Te po hladnem in deževnem maju še niso v najboljši kondiciji. 2. NASVETI MIŠE PUŠENJAK PO HLADNEM MAJU Po zimski suši, nato pa deževnem in predvsem prehladnem maju bomo zemlji najbolj pomagali z rahljanjem. Strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak svetuje uporabo trizobega rahljalnika, s katerim prst ne le prezračimo, ampak enostavno odstranimo tudi plevel. Rastlinam pa pomagamo z naravnimi pripravki, kot sta ognjičev in regratov čaj. 3. NASVET ZA SADNO DREVJE Hladen maj je bil stresen tudi za sadno drevje, ki lahko zato postane bolj dovzetno za škodljivce in bolezni. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, svetuje uporabno naravnih pripravkov za krepitev dreves, če so preveč prizadeta, pa obisk kmetijske lekarne. 4. GLADIOLE SADIMO V PRESLEDKIH Sebastjan Lipar še junija na okrasni vrt sadi čebulice gladiol. Letos se je odločil za rumeno-zelen in vijoličast odtenek. V sadilno jamo je pred sajenjem vsul gnojilo, čebulice pa sadi vsakih nekaj dni. Tako gladiole ne bodo cvetele vse naenkrat. navrtu@rtvslo.si
Ob škodljivcih in boleznih nam pridelke poleti pogosto poškodujeta neurje in toča. Protitočno zaščito lahko naredimo sami, kot sta to storila Martina in Martin iz Črete. Čeprav pelargonije izvirajo iz toplejše in bolj sušne Afrike, so nepogrešljiv okras tudi evropskih poletnih balkonov in teras. Poleg cvetličnih nasadov pa si lahko v posodi omislimo tudi zelenjavnega. navrtu@rtvslo.si
V začetku maja številni člani kluba Gaia že tradicionalno podajo na morje. Tokrat so obiskali Rab, ki je 10. največji hrvaški otok. Leži v Kvarnerju, njegov severni sosed je Krk, južni pa Pag. Spada med najbolj sončna območja Evrope, s soncem je obsijan kar 2500 ur letno. Ponekod je strma in neprehodna obala, sicer pa se ponaša z bogastvom rastlinja in živalstva. Krajši oddih ob morju 'Gajani' združijo z nabiranjem novega znanja na predavanjih najvidnejših domačih strokovnjakov, med njimi Lorete Vlahović iz kluba Gaia, Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo, KGZ Maribor, mag. Iris Škerbot, specialistke za varstvo rastlin, KGZ Celje in Matjaža Mastnaka. navrtu@rtvslo.si
1. DAVORJEV RASTLINJAK V Davorjevem rastlinjaku so se posevki že precej razrasli. Davor je posadil tudi doma vzgojeno in kupljeno sadiko ter čebulo. Pred zalivanjem je preveril, kako vlažna je prst pet centimetrov pod površjem. Za posladek si v rastlinjaku že lahko nabere prve jagode, medtem ko jih Primož zdaj še sadi na prosto. 2. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: PISARNA Bežen pogled na okensko polico in brž je jasno: minila so štiri leta, kar smo se nazadnje 'usmilili' rastlin v pisarni in jim privoščili svežo zemljo. Ker so se lončnice, predvsem oslovska ušesa in kalanhoja, preveč razkošatile, sem predolge in pretežke dele februarja porezala. Za nekaj tednov sem jih postavila v vodo, da so se razvile koreninice. 3. DAMAŠČANSKE VRTNICE V Bolgariji je našla posebno podnebje in prst, ustrezno za rast, damaščanska vrtnica. Močno dišeči cvetovi so osnova mnogih parfumov in drugih kozmetičnih izdelkov. Zelo odporna je proti boleznim in nizkim temperaturam. Zraste lahko v visok grm, z obrezovanjem pa ji je mogoče ohranjati nižjo rast. Dolino vrtnic so obiskali Irena, snemalec Danilo in asistent Luka. 4. PO BONSAJ V KAMNOLOM Kamnolomi pomenijo grob poseg v okolje, kljub temu pa narava najde pot, da tudi mrtve skale pozeleni s kakšno trdoživo rastlino. Sebastjan je v zapuščenem kamnolomu izruval drobcen gaber, ki ga bo v okrasni glineni posodi vzgajal kot bonsaj. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
1. GREDA PRI TEMENTOVIH Lani spomladi je Klementina nagnjeno pobočje podaljšala v zelenjavno gredo. Za ogrado je postavila palete, v pridobljen prostor pa je nasula zemljo. Posadila je nekaj trajnic, sajenje začimbnic in zelenjave pa prilagaja sezoni. 2. IRENINA VISOKA GREDA Čiliji bodo prostor na Irenini visoki gredi dobili šele po ledenih možeh. Tam se zdaj bohotijo predvsem blitva in jagode, solato bodo kmalu porezali in pojedli. 3. SETVENE GRABLJE S Sebastjanom se bomo naučili, kako si iz ostankov lesa, ki se nam morda potikajo doma, izdelati setvene grablje. Doma narejen pripomoček pride zelo prav pri setvi nizkega stročjega fižola, saj z njim preprosto in hitreje, kot bi sicer z motiko, oblikujemo kanale. 4. Z GAIO NA OBISKU S Klubom Gaia smo obiskali njihovo članico, gospo Jožico iz Velenja. Jožica je potaknjencem pelargonij redno trgala cvetove, da so se korenine čez zimo bolj razrastle. Z Loreto bosta pelargonije različnih barv uporabili tudi v balkonskih zasaditvah. 5. ŠOPEK HARRYJA POTTERJA Netreske in sedume sploh imamo radi, ker najlepše uspevajo, ko jih pustimo pri miru. Le na sončna in polsenčna mesta jih je treba posaditi, zemlja pa naj ne bo bogata. Šopki iz netreskov so posebni. Sabina bo iz njih izdelala čarovniški šopek Harryja Potterja.
1. NA MARININEM BREGU Marini Kodba je pomlad najljubši letni čas. Velikokrat s sprehoda po svojem bregu nabere travniške zeli in iz njih pripravi juho. Nareže krompir, ga skuha, nato doda narezane koprive, rman, čemaž. Rman namaka tudi v olju in pripravlja mazila, čaj pa blagodejno deluje tako na ljudi kot vrtnine. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V začetku maja na prosto že sadimo fižol. To sta storila tudi Jernej Mazej in Ana-Marija Berk, ki ju spremljamo v Mali šoli vrtnarjenja. 3. MED LUCIJINIMI NARCISAMI Obiskali smo gledalko Lucijo iz Vuhreda. Na njenem vrtu še cvetijo narcise. Ima jih kar 69 sort, za katere redno in nežno skrbi.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. ANALIZA TAL Pred dvema tednoma smo v oddaji že naredili preprost test, s katerim smo izmerili pH vrednost tal. Tokrat z Mišo Pušenjak svetujemo, katere elemente je dobro preveriti. Cena osnovne analiza tal, ki jo opravijo na Kmetijskih zavodih, je okrog 30 evrov. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V četrtem srečanju Ana-Marija in Jernej sadita solatnice, te so različnih sort in barv. Z deščico si pomagata, da so medvrstne razdalje natančneje izmerjene. 3. POSADILI SMO DEBELOPLODNI RUMENI DREN Na mladem drenu, ki je konec februarja postal sosed malinam na vrtu Davorja Špeharju v Roženplju na Dolenjskem, cvetovi že odcvitajo. Sadika se je dobro ukoreninila. Drene sadimo na sončna mesta, pri izbiri tal pa niso zahtevni. 4. OKRASJE ZA CVETNO NEDELJO Sebastjan Lipar se je odločil, da tokrat za cvetno nedeljo namesto butare izdela velikonočno dekoracijo. Lonec s tulipani je obdal z lubjem in dodal drenove veje. navrtu@rtvslo.si
1. SLOVENSKE ORHIDEJE V VATIKANU Sabina Šegula in Peter Ribič bosta že 9. pred Veliko nočjo okrasila baziliko Svetega Petra v Vatikanu. V ta namen so izdelali tudi posebno cvetličarsko gobo, v katero bodo lahko vstavili lončke. Prvi predstavljamo načrte njune dekoracije z orhidejami kaskadami. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V mali šoli vrtnarjenja z Jernejem Mazejem tokrat sadimo dobro ukoreninjeno šalotko in nekaj zelišč. 3. O LOPATAH IN RAHLJLNIKIH Martina Plohl Krevh in Martin Krevh tokrat svetujeta, katero orodje je primerno za različne načine obdelave tal in odstranjevanje plevelov ter kako popraviti lesena držala...
Martin Veselko uporablja veliko različnih oblik komposta. Najraje si ga pridela sam. Za najboljšega se je po njegovem mnenju izkazal način vročega kompostiranja. V plasti izmenično dodaja suhe in sveže materiale, ki se ogrevajo okoli 55 do največ 65 stopinj Celzija. Manjši del brežine smo s Sebatjanom Liparjem polepšali, jo omejili z ograjo iz šibovja. Vejice beke pa smo uporabilli tudi za izdelavo oboda okrasnega lončka za cvetje. Upokojenec Janez Krišelj se je izmojstril v pletenju in opravilo priporoča vsem. Aromatične čemaževe liste, ki so učinkoviti pri razstrupljanju telesa, smo si drobno zrezane v slanem pestu shranili že za jesen. Še vedno pa iščemo pravilne odgovore: Kako velik je vrt Jerneja Mazeja, kjer letos snemamo Malo šolo vrtnarjenja? Izžrebali bomo tri osebe, ki bodo prejele Zeleni dnevnik. navrtu@rtvslo.si
1. V DAVORJEVEM RASTLINJAKU Ko smo v začetku tedna obiskali Davorja Špeharja na Dolenjskem, je njegov vrt prekrivala snežna odeja, opoldne pa je bilo v rastlinjaku že prijetnih 10 stopinj Celzija. Ker je bil sneg kratkega daha, vrtninam na prostem ne bo hujšega, tiste v rastlinjaku pa po rasti za mesec prehitevajo vrtnine na prostem... 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Z Jernejem tokrat preverjamo kakovost tal. Opravili smo preprosto analizo, ki nam pove, kakšno ph vrednost imajo naša tla. Večina hranil je namreč najbolj dostopnih v območju vrednosti pH med 6 in 7. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Še se spomnite čebulice vitezove zvezde, ki smo ji napovedali kratko dobo cvetenja. Ko smo že mislili, da se bodo stebla posušila, smo čebulico začeli rositi... 4. ŠE O KUHINJSKIH ZELEH V zadnjem delu oddaji sejemo baziliko in preverjamo, kako so se ukoreninili potaknjenci žajblja. Ob tem še nekaj nasvetov, kako vlagoljubnih začimbnicam in dišavnicam omogočiti t. i. mokre noge. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
