Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. O DIVJEM KOSTANJU Divji in pravi kostanj botanično nimata veliko skupnega, prvega uporabljamo v farmaciji in kozmetiki, z drugim se sladkamo v jesenskih dneh. Marina Kodba je tokrat v goste povabila farmacevtko Magdaleno Lah, v hladnem in deževnem dnevu z njeno pomočjo spoznava zdravilnosti divjega kostanja, iz njega pripravljajo mazilo in oralne pripravke, ki spadajo med najboljša zdravila pri zdravljenju krčnih žil. Ker vsebuje divji kostanj tudi saponine, so iz njega nekoč izdelovali mila, Marina pa je dan prej naredila milnico, s katero operemo tudi sledi ličil... 2. NAGROBNA DEKORACIJA Pred dnevom vseh svetih se pogosteje kot v ostalih dnevih letih odpravljamo tudi na grobove. Te polepšamo s trajnicami, eno- in dvoletnicami, ki prenašajo tudi nižje temperature. Sebastjan je sestavil nagrabno nasad, ga nadgradil z cvetovih hortenzij in dekoracijo dopolnil še s šopkoma.
1. PREZIMOVANJE DIPLADENIJ Štefka Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru je prejšnji teden – dan pred prvo hladno nočjo – z vrta v uto že prenesla gomoljne begonije. Cvetove je odstranila, gomolje pa pustila v posodah. Te bo naložila drugo na drugo in jih shranila v klet. Do pomladi bo nanje skoraj pozabila. Več dela bo z dipladenijami, ki so na njenem balkonu tudi letos obilno cvetele. 2. PRIPRAVA KAKTUSOV NA PREZIMOVANJE V rubriki Vrtni nasvet tokrat o pripravi kaktusov na prezimovanje. Tudi te rastline prenesemo v notranje prostore pred prvimi hladnimi nočmi. Pri tem moram paziti, da sta kaktus in substrat, v katerem raste, suha. 3. V GAJINEM RASTLINJAKU EKSOTIČNIH RASTLIN Gaja Kričej iz Ljubjane rastline, katerih seme je prinesla iz Dubaja, goji v rastlinjaku, dolgem okrog 15 in širokem 5 metrov. V njem je najbolj pisano prav jeseni, konec septembra. Ko jo je obiskala strokovnjakinja kluba Gaia, so v rastlinjaku dozorevali plodovi in korenine številnih pri nas manj uveljavljenih rastlin, kot so kivano, kurkuma, ingver, jakon, tudi čiliji. 4. JESENSKI NASAD PRED VHODOM Ob koncu oddaje še jesenski aranžma, ki ga postavimo pred vhod hiše. Sebastjan Lipar ga je naredil iz rastlin, ki jih je nabral kar na vrtu.
1. GOJENJE ČILIJEV IN OSTRA ČOKOLADA Zakaj imamo ljudje radi pekoče, ostro? Čilijade v Izoli, Šmarju pri Jelšah , Ljubljani, društvo ljubiteljev čilija, govorijo o tem, da so čiliji v Sloveniji zelo priljubljeni, trendovski. Užitek ob pekočem in junaštvo ob tem, kdo bo pojedel najbolj pekoč čili, je motivacija, ki v veliki meri žene moške pridelovalce čilijev. V Škocjanu pri Kopru smo obiskali Davida in Gregorja, ki svojo strast do pikantnega, ostrega, razvijata v znamko capričili - z imenom, ki kaže na primorsko poreklo. 2. OBNOVA PERMAKULTURNE GREDE Pred petimi leti so na sejmišču v Gornji Radgoni naredili podkvasto dvignjeno gredo. Pred kratkim so jo obnovili, odstranili material in jo skodpali do lesa, ki tvori najnižjo plast. Nanosli so nekaj že delno razpadlih vej, jih prekrili z zelenimi materialom, ki so ga nabrali na grede, nasuli namočeno suho listje, humus in gredo pokrili s slamo. Kako natančneje to storimo, katere so prednosti permakulturnih gred in kaj še lahko jeseni sadimo nanjo, boste izvedeli v tokratni oddaji Na vrtu. 3. PREZIMOVANJE GOMOLJNIH BEGONIJ Štefko Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru sosedje poznajo kot gospo z neverjetnim občutkom za rože. Njen obhišni vrt ni nikoli brez cvetov, balkone pa poleti krasijo dipladenije, drobnocvetni mlečki, modro cvetoči plumbagi oziroma svinčenice in begonije. Večino sezonskih rastlin sama prezimi, z balkonov jih v zaščitene prostore prenese takoj, ko se temperature ponoči spustijo do nič stopinj Celzija. Med rastlinami, ki jih ni težko prezimiti, so gomoljne begonije.
1. ZELJE SNEBERŠKIH POLJ Tik pred prestolnico jeseni ne gre prezreti sneberških polj, na katerih se debelijo zeljne glave. Prebivalci teh predmestnih krajev so se vselej ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, ob hišah so še danes vrtovi, na katerih pridelajo dovolj zelenjave za vso družino. In medtem ko so sneberškim sosedom Zadobrovčanom nekoč pravili čebularji, so bile Sneberje vedno povezane z zeljem. Nekaj glav porežejo za zdaj že tradicionalno Zeljado, ki so jo prvič pripravili pred 15 leti, nazadnje pa prejšnjo nedeljo na Zajčji Dobravi. Tam smo izvedeli, kako naribati zelje za kisanje. 2. TEKMOVANJE ZA NAJDEBELEJŠO BUČO Ko so z manjših tovornjakov in prikolic, s katerimi so buče prejšnjo soboto pripeljali v Mozirski gaj, raztovorili velikanke, so si vozila vidno oddahnila. Letošnja letina je bila gojenju buč velikank naklonjena in šesto državno prvenstvo v tehtanju orjaških buč je minevalo v pričakovanju novega rekorda... 3. JESENSKA OSKRBA OKRASNE GREDE Sebastjan Lipar v tokratni oddaji ureja gredo pred gostiščem. Ozko – od 40 do 80 centimetrov široko in 6 metrov dolgo gredo je zasadil lani konec maja. Odločil se je za umirjene zelene odtenke zimzelenih trajnic in sredozemskih začimbnic, s katerimi razen spomladanskega in jesenskega čiščenja ter rezi, ni veliko dela. Oblikoval je vedno zeleno kosteničevje, sivko, rožmarin in timijan ter očistil s plevelom poraščene košarice z netreski in sedumi.
Organizirana pridelava semen, sadnih in gozdnih sadik na Slovenskem sega v 18. stoletje. Napoleonove vojne so razvoj seménarstva pri nas za nekaj časa prekinile, z ustanovitvijo Kranjske kmetijske družbe leta 1824 pa je ta dejavnost znova zaživela. Sredi 19. stoletja je omenjena družba kupcem ponujala travno in smrekovo seme ter mlada murvova drevesa. S seménarstvom so se takrat ukvarjale še kmetijske šole, graščine in zasebniki. Semena pa smo tudi že izvažali in uvažali, predvsem od veletrgovcev z Dunaja, iz Budimpešte in Prage. Na gredah selekcijsko-poskusnega centra Ptuj, dela Semenarne Ljubljana, najstarejšega semenarskega podjetja pri nas, ki letos šteje 110 let, vrtnine, ki jih še niso pospravili, zdaj že propadajo, zaključujejo se testiranja sortnih čistosti in druga preverjanja. S sprehodom in spoznavanjem vrtnin jesenskih in poletnih gred ptujskega centra obeležujemo letošnji jubilej Semenarne Ljubljana.
1. NA MARININEM BREGU Jesen diši po sadju, najbolj po grozdju in jagode modrih sort brajd nas omamljajo že od daleč... Marina Kodba je pri sovaščanu Lojzetu Dovniku nabrala nekaj grozdja, kuharskih mojster Branko Fras pa je medtem skuhal slivovo marmelado - z dodatkom rdečega vina in sivke, kasneje pa sta skupaj pripravila kocke iz grozdja za pomladitev kože in sadni kuskus. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia je tokrat obiskal mlado družino na Vrhniki. Lani so jim pomagali urediti vrt pri novo zgrajeni enodružinski hiši. Največji del zajema zelenica, na kateri se igrata otroka, del je letna kuhinja z zeliščno gredo, ostalo pa je še dovolj prostora za zelenjavni vrt. Kaj posejati in posaditi, da bo na njem sveža zelenjava tudi v pozni jeseni?
1. O INDUSTRIJSKI KONOPLJI S konopljo je pri nas letos posejanih 300 hektarjev površin, kar je za četrtino manj kot lani, in precej manj kot smo jo nekoč sejali v Jugoslaviji. Pred desetletji je bila nekdanja skupna država med vodilnimi proizvajalkami konoplje na svetu, rasla je na okrog 70.000 hektarjih. Canabis sativa je od pol do šest metrov visoka rastlina, ki obsega tri podvrste: poleg navadne ali industrijske še indijsko in canabis ruderalis, konopljo, ki je doma v Rusiji. Družinske vezi pa konopljo povezujejo s hmeljem in koprivovcev. Zaradi vsestranske uporabnosti so konopljo posejali tudi na Ekoci poligonu industrijskih rastlin na Polzeli, na testnih gredah pri tovarni, ki iz konopljinih vlaken – ki jih žal še uvaža - izdeluje nogavice. 2. KONOPLJIN ČAJ, OLJE IN PROTEINI Olga Šerbinek se je na svojo takrat zapuščeno domačijo v Sveto Trojico preselila pred nekaj leti. Lani sta s partnerjem Srečkom na njivi v dolini prvič posejala konopljo. Za ta zeleni posevek sta se odločila, ker konoplja tudi zdravi zemljo. Iz semen pridobivata olje, žetev bo čez teden ali dva, rastlino pa so vršičkali že konec avgusta, iz posušenih listov pripravljata čaj. 3. NAREDIMO UREDIMO Sebastjan Lipar je v rubriki, v kateri izdelujemo preproste dodatke za vrt in dom, tokrat izdelal lovilca sanj. Potrebujemo kos lesa, silk, nekaj žlic in vilic.
JESENSKE SETVE Na vrtu Malči Kuk v Dobriški vasi vrtnine skoraj vedno rastejo. Z gred je pobrala krompir, paradižnik, čebulo, papriko..., posejala pa motovilec in nekaj solat. VRT V RADGONI Kmalu bodo za jesenske setve pripravili tudi permakulturno-biodinamične podkvaste grede, ki jih v zadnjih letih z vrtninami zasajajo na sejmišču v Gornji Radgoni. Fižol se vzpenja po šotorastem kovinskem ogrodju, kar mu, kot je videti, zelo ustreza. Na ogrodje so letos napeli še mrežo iz vrvi, po kateri se je vzpenjal paradižnik, ki pa mu letošnje poletje ni naklonjeno. VRTNI NASVET: ŠKROPIVO ZA PARADIŽNIK Milo, alge in soda bikarbona so sestavine škropiva, ki pomaga proti razvoju pepelaste plesni. Sebastjan priporoča, da z njim tudi septembra škropite paradižnike. Z GAIO NA OBISKU Marija Hržič v Veliki Nedelje vsako leto z rožami zasadi balkone. Najraje ima surfinije, te so se razbohotile tudi letos. Strokovnjakinja kluba Gaia svetuje, kaj storiti, da bodo sezonske rastline bogato cvetele do jeseni. PRIDOBIVANJE SEMENA IN PRIPRAVA LUTENICE Hraneta Kociča iz Šempetra v Savinjski dolini obiščemo skoraj vsako leto, njegov vrt je po navadi poln rdeče zelenih plodov – paprike in paradižnika. Pravi, da letos ni bilo tolikšnega pridelka, sadike paprike je na prosto posádil prehitro, v hladnih majskih dneh se rastline niso razvijale. S paradižnikov je Hrane poleti sproti odstranjeval obolele in poškodovane liste, po nedavnih padavinah pa se je pepelasta plesen razširila tudi po njegovih plodovkah. Iz najlepših plodov Hrane vsako leto pobere seme. Letos je to povečini že storil.
1. O SLADKEM PELINU Čeprav je pravi pelin, ki ga uporabljamo predvsem pri želodčnih težavah, na naših vrtovih razširjena rastlina, o njegovem sladkem sorodniku ne vemo veliko. Nasprotno pa je sladki ali enoletni pelin nepogrešljiv v tradicionalni kitajski medicini. Uporabljajo ga pri zniževanju telesne temperature in zdravljenju malarije. Vse pogosteje pa tudi pri zdravljenju raka. Sladki pelin je letos zrasel tudi na Marininem bregu. Z gostom Edgarjem Pršem je Marina porezala vejice sladkega pelina in jih destilirala. 2. KOŠNIK NA VRTU Jeseni in pozimi 2010 je oddajo na vrtu soustvarjal poseben gost - Košnikov ata. Takrat nam je povedal, kako napovedati vreme, kako posaditi jablano, kakšna je povezava med korenjem in spolno močjo in da je treba pri zdravljenju prehlada spiti toliko šnopsa, da namesto ene vejice žajblja vidimo dve. Mitu Trefaltu v pomin ponavljamo Košnikovo zgodbo o lovljenju krta.
1. NABIRANJE ZELIŠČ AVGUSTA Zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Lipju pri Vinski gori, kjer velenjski zeliščarji gojijo več kot osemdeset zdravilnih rastlin, se je ob našem avgustovskem obisku bohotil v zrelosti. Kljub kislemu obrazu dneva so zeliščarji nabirali in rezali zelišča in v glavnem so z letošnjim letom lahko zadovoljni. 2. NADALJEVANJE SANACIJE STARE JABLANE Neurja, toča, močan veter, zmrzal, žled in nepravilno obrezovanje povzročajo, da drevesa hitreje odmirajo. Irena Rotar pravi, da je s pravočasno in primerno sanacijo številna mogoče rešiti. Potrebujemo predvsem ilovico iz domačega okolja in veje za polnilo. Jablana na vrtu v Veliki Pirešici je stara okrog 90 let. Pred desetletjem se je z glavnega debla odlomila krošnja, nótranjost debla, ki so ga nezaščitenega močíle padavine, pa je vse bolj razpadala. Pred tremi leti, v pozni jeseni, sta se Irena in Slavko Turšič odločila, da jablano, ki je ob razpadajočem pognala novo deblo, poskusita rešiti. Letos spomladi sta opravila močnejšo rez. 3. PRAVILNO SUŠENJE ZELI IN ZELIŠČNI NAMAZ Slez in druga zelišča, ki so jih na društvenem vrtu nabrali velenjski zeliščarji, ločijo, osmukajo in ustrezno pripravijo na sušenje. Listi sveže melise, z značilnim vonjem in svežim okusom, pa se lepo ujemajo z medom, pravi gospa Anica, ki je pripravila melisni namaz.
1. O KAKAVOVCU IN TOVARNI ČOKOLADE MIRIM Za kilogram čokolade potrebujemo od 300 do 600 kakavovih zrn, odvisno od vsebnosti kakava v njih. Podatki o tem, v katerih državah pojedo največ čokoladnih izdelkov, se razlikujejo. V Evropi so ljubitelji čokolade predvsem Britanci, letno naj bi je vsak pojedel okrog 20 kilogramov, sledijo Švicarji, Nemci in Belgijci. Slovenci letno pojemo manj kot 3 kilograme, kar nas uvršča med zmerne ljubitelje čokolade. Pri nas so prve čokolade izdelali v samostanu trapistov - reformiranih cistercijanov - v Brestanici leta 1896. Zanje jim je cesar Franc Jožef leta 1912 podélil priznanje za kakovost in naziv Imperial. Leta 1922 so na Slovenskem odprli dve tovarni čokolade, Gorenjko v Lescah na Gorenjskem in Mirim v Mariboru. Tovarno Mirim sta ustanovila Karl in Ema Zalokar. Njuno hčér, danes 95-letno Sonjo Maister, smo obiskali v Domu pod Gorco. Spominja se, da je oče stroj za proizvodnjo čokolade kupil v Nemčiji. Kmalu po odprtju je umrl, proizvodnjo pa je nadaljevala mama. 2. V ISTRSKEM PARKU ZDRAVILNIH RASTLIN Na jugozahodnem delu istrskega polotoka, na griču Pižanovac, s katerega v daljavi vidimo Rovinj in otoke na južni strani mesta, na soncu med kamenjem rastejo zdravilne rastline parka Histria Aromatica. Park aromatičnih rastlin so odprli pred dvema letoma, 10 hektarjev veliko zemljišče pa začeli urejati pred 10 leti. Park je del projekta zagrebškega podjetja, ki se ukvarja z naravno kozmetiko. Do dišečih gred vodi drevored cipres, ki so - čeprav so zdaj še mlada - simbol istrske trdoživosti. Največ gred je na plantažah na desni strani drevoreda. Ko smo se konec maja sprehodili po parku, so nekatere grmi žajblja že cveteli… 3. JAVOR V JAPONSKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA V hladnem dopoldnevu konec maja letos so v japonskem vrtu v Mozirskem gaju simbolično posadili novo drevo - javor. Posadil ga je japonski veleposlanik v Sloveniji Keiji Fukuda in tako tudi z drevesom povezal državi… S krajinsko arhitektko Alenko Kocuvan Polut ...
1. PO ZELIŠČNIH STEZAH DUGEGA OTOKA Dugi otok - sedmi največji otok v Jadranskem morju, je dovolj odmaknjen, da še ohranja neokrnjeno in bogato otoško floro. 7 urejenih zeliščarskih stez na otok vabi ljubitelje zelišč z vseh koncev, letos smo se podali na raziskovanje Dugega otoka z zeliščarjema Vikico in Milanom Kalanom. 2. VERTIKALNI VRT Čez 14 dni, v soboto, 20. avgusta, se bodo v Gornji Radgoni znova odprla vrata kmetijsko živilskega sejma. V začetku junija so na razstavnem permakulturno - biodinamičnem vrtu postavili vertikalni vrt, mesec kasneje so vrtnine grede v nadstropjih že dobro prerasle. Vertikalni vrt je smiselno postaviti tam, kjer smo omejeni s prostorom.
Neveljaven email naslov
