Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ZAVETIŠČE ZA RASTLINE Bežigrajski krater je že leta bolj oaza: še mogočna platana poskrbi za senčenje prenovljenega rastlinjaka Zavetišča za rastline. Začasen dom tam ponudijo rastlinam, za katere ljudje iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo več skrbeti. Ponavadi presajene v svežo prst in z novimi lonci rastline hitro prikličejo novega lastnika. Anemari Hrup se nadeja, da bo tako tudi s smreko, ki so jo dobili v pretesnem loncu. KLUB GAIA-VISOKA GREDA Plazovito strmino je Tatjana Šenekar spremenila v stopničaste visoke grede. Z Vanesom Husićem, strokovnjakom kluba Gaia, sta v na novo sestavljeno gredico zasadila nekaj kitajskega zelja, blitve, radiča in pora. Odstranila sta tudi gosenice, ki so si privoščile zelenjavo. DOZOREL JE ANANAS Ananas ne raste le v tropskem podnebju! Po več letih, ko so iz semena, naključno najdenega v tem slastnem sadežu, vzgojili matično rastlino, so zdaj tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dočakali tudi več plodov. Če gre verjeti besedam naše ekipe, je bil zelo sočnega okusa. Iz semena, ki so ga naključno našli v kupljenem sadežu, so pred osmimi leti vzgojili matično rastlino. Več mesecev je trajalo, preden je seme vzklilo in nekaj let, da so prvič pokusili, kakšnega okusa je doma pridelan sadež. navrtu@rtvslo.si
VRT SEŽANA Spoznavamo posebnosti Botaničnega vrta Sežana. V formalnem delu se bohoti sinjelibanonska cedra, ki spada med najstarejše drevnine v tem prostoru, himalajska cedra, velecvetna magnolija in številna druga drevesa. Pušpanove parterje zaokrožajo vrtnice, ob njih pa je star steklenjak. Nekoč so v njem zimovale občutljive tujerodne rastline. POLETI NA DAVORJEVEM VRTU Vrt Davorja Špeharja kar dobro odraža razmere po večini slovenskih vrtov v letošnji nenavadni vrtnarski sezoni. Hladna in deževna pomlad je zavirala rast posevkov. Ob začetku poletja nas je sonce že pošteno pregrevalo; senčenje potrebujejo tudi rastline. NETRESKI V ČEVLJIH Netreski so tako hvaležne rastline, da so zadovoljni tudi, če jih posadimo v odrabljene čevlje. Ne pozabimo na kakovosten substrat in na vrhu pesek, da jim bo udobneje. POLETNA OSKRBA VRTNIC Junija se kovinsko ogrodje dolgega špalirja v parku Sežana odene z dišečimi rdečimi cvetovi in med čudovitim sprehodom ne moremo zameriti naravi, ker majskega cvetenja letos ni bilo. Melita Pirjevec pa vestno tudi poleti skrbi za vrtnice. navrtu@rtvslo.si
POLETNA OSKRBA Drago Belec iz podjetja Cornus poda nekaj nasvetov, kako v teh tednih poskrbeti za posevke na vrtu. Med drugim pojasni, kako zalivati in dognojevati jagode, da julija še sadimo sadike kumar, pa kako preprečimo pojav plesni na paradižniku. GREDE GRADU DVOR Grajska vrtnarica Vera Borlak je februarja začela urejati grajske grede gradu Dvor. Zdaj so sadovi njenega dela – ter pomoči prostovoljcev – že lepo razcveteni. Zaenkrat grajske zidove popestrijo vrtnice, Vera pa ima še številne zamisli, ki jih bo 'zasadila' v prihodnjih letih. MARINE HORTENZIJE V Kopru pa smo posneli cvetočo reportažo. Gospa Mara že vrsto let neguje hortenzije. Mednje pa posadi zelenjadnice, ki si jih lahko natrgajo tudi stanovalci bloka, pred katerim skupaj urejajo gredice.
SENČENJE HASKAP JAGOD Posledic premočnega sonca in vročine ne čutimo le ljudje, pač pa tudi rastline. Primož Brezovec je jagodičevje zaščitil s protitočno mrežo, ki jo je poveznil čez loke, v najbolj vročih dneh namesti še belo kopreno. Predvsem haskap jagode in ameriške borovnice tako zaščiti pred ožigi listov. GAIA: PLANTELLIN UČNI VRT S Klubom Gaia smo tokrat v bližini Save v Ljubljani opazovali Plantelline učne urbane vrtove. Namenjeni so stiku z naravo predvsem za stanovalce blokov. Vanes Husić je Bety Rupar svetoval, naj enkrat mesečno premeša kompost. Razložil ji je tudi, kako se obvarovati polžev in čebulne muhe, ki je nekaj škode na gredici s porom že naredila. JEŽI NA VRTU Če smo na vrtu preveč natančni, bomo nanj težko privabili žužkojedega ježa. Samotar, ki se proti večeru odpravi iskat ličinke, žuželke, voluharje, namreč zavetje išče na zaraščenih območjih, tudi kompostu. Ježem ne nastavljajmo mleka, saj ne prebavljajo laktoze.
OTOČKI RIBNIKOV VRTA HRUŠEVEC Bogastvo vrtov je v raznolikosti rastlinskih vrst in sort, ki sobivajo na skupnem mestu. In tako vsakič, ko obiščemo vrt Hruševec v Šentjurju, opazimo kaj novega… Tokrat spoznavamo vodne vrtove, Jože Zupanc nam je namignil, kako jih je izdelal. NAREDIMO ROŽNI SIRUP Lucija Kristan iz Vuhreda ima nadvse rada cvetje, vrtnice, le nekaj grmov raste na njenem vrtu, obožuje, iz cvetov pa po preprostem receptu pripravlja osvežilni sirup. ZEOLIT NA VRTU V zadnjih letih vrtičkarji na svojih gredah vse pogosteje uporabljajo zeolit. Ta je primešan tudi v številne substrate in kozmetične izdelke. Kaj je zeolit in kako ga uporabljati, smo izvedeli v kamnolomu pri Mali Pirešici.
Po hladnejšem in bolj mokrem maju se je narava junija bujno razcvetela. V Arboretumu Volčji Potok s pomočjo mobilnega telefona spoznavamo zgodbe posebnih vrtnic. Nekatere so slovenskega porekla, druge so povezane z našimi kraji in ljudmi. Kraljice rož vse bolj navdušujejo tudi Lucijo Kristan iz Vuhreda. Odločila se je, da jih bo na svojem vrtu razmnoževala kar sama, s potaknjenci. Zacvetele so tudi bradate perunike Marije Smeh na vrtu ob Dravi. Starejšo gospo smo spoznali naključno, očarala nas je s svojo energijo in ljubeznijo do cvetočih junijskih lepotic. Ob tem smo se sprehodili še med prekrasnimi potonikami v kraju Pince Marof, zakonca Plohl Krevh pa sta na zelenjavnem vrtu postavila oporo grahu in bučkam.
METE IN ŽAJBLJI IZ BELGIJE Na vrtu Jerneja Mazeja bodo svoje mesto našle tudi zanimive sorte met in žajbljev. Prejel jih je po pošti iz Belgije. SKRBNO NALAGAJMO KOMPOST Vrta si brez domačega komposta skoraj ne moremo zamisliti. Nanj nalagamo številne ostanke z vrta in iz kuhinje. Na kaj moramo pri tem paziti, svetuje Miša Pušenjak. DOMAČI BOKASHI POSIP Za hitrejši razkroj organskega materiala kompost posujemo z bokashijem. Posip je pripravila tudi Ana-Marija Berk, zanj porabila le šestino cene, ki bi jo plačala, če bi ga kupila. ČEBULA IZ SADIK Junija še lahko sadimo čebulo, če je ta vzgojena iz sadik. Kako vzgojimo sadike čebule, svetuje Fanči Perdih. RDEČA KRVIKA Ob koncu oddaje še cvetoča čebulnica. Rdečecvetna krvika, ki je nekoč krasila številne domove.
VRT JOŽETA IN MAJDE ČONTALA Lahko bi rekli, da spada vrt Jožeta in Majde Čontala ob vznožju Goričkega med t. i. skrite vrtove. To so tisti vrtovi, za katere ne vemo, kako lepi so, dokler se ne sprehodimo po njih. Velik je dobre tri hektarje, obdajajo ga gozdni sestoji, ki jih je Jože s sajenjem iglavcev pomagal oblikovati. Osrednji del je nepokošen travnik, ob njem pa so skrbno urejeni nasadi okrasnih grmovnic. Zacveteli so rododendroni in azaleje. S KLUBOM GAIA NA OBISKU V DREŽNICI Družina in prijatelji Rine Berginc vedo, kako rada ima cvetje. Nazadnje je v dar prejela bugenvilejo, strokovnjakinja kluba Gaia pa je s seboj prinesla drobnocvetno petunijo. Te letos krasijo Rinine balkone.
O VZGOJI ŠALOTKE Šalotka je vrsta čebule. V kuhinji jo zelo cenimo, saj je v primerjavi z drugimi čebulami bolj aromatična in manj pekoča. Sadimo jo zgodaj spomladi, pobiramo poleti. Lahko pa čebulček potaknemo kasneje in jeseni režemo šalotkine zelene dele. O KROMPIRJU V POSODI, BUČKAH IN FIŽOLU Pred nekaj dnevi je bil vrt Martine Plohl Krevh še videti prazen, s sajenjem na prosto je počakala, da so se nižje majske temperature zares poslovile. Nato je iz rastlinjaka prenesla posode s krompirjem, bučkam pripravila ogrodje, po katerem se bodo vzpenjale, soprog Martin pa je v zemljo dobro zapičil tudi opore za fižol. O ZELNATIH POTONIKAH Pravkar so zacveteli tudi grmički zelnatih potonik. Sebastjan Lipar je nabral cvetove in jih postavil v vazo.
Po 15. maju, dnevu, ko goduje Zofka, na prosto sadimo toploljubne vrtnine in okrasne sezonske rastline. Tako tudi v oddaji največ pozornosti namenjamo tem rastlinam. Pri Dragu Belcu smo izvedeli, kako skrbeti za plodovke, da bi imele čim več plodov in bi dolgo ostale vitalne. Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo Potnik poživil zimske nasade. Trobentice je zamenjal z dipladenijami, iz prezimovališča pa sta prinesla okrasno koprivo, fuksijo in pelargonijo. Okrasno-uporabne nasade je sestavila tudi Anka Alt. Vanje je posadila novejše sorte pelargonij in surfinije s temnejšimi cvetovi.
KAKO AKTIVIRAMO OGLJE V oddaji nadaljujemo zgodbo o uporabi oglja. Primešamo ga v težka, zbita, ilovnata tla. Pred uporaba ga biološko aktiviramo, poskrbimo, da se v pore shranijo hranila in naselijo mikroorganizmi. VRTIČKI V KORITIH Ko nimamo prostora za vsaj 50 m2 vrta, toliko ga potrebujemo za osnovno samooskrbo, lahko vrtičke uredimo tudi v posodah, koritih. Proizvajalci so se temu prilagodili in na trgu ponujajo večja korita za zelenjavne nasade. Predstavljamo možnosti mešanih nasadov. ZACVETELA JE STRELICIJA V Mariboru smo obiskali Mileno Šantl. Pred desetimi leti je iz tujine prinesla nekaj semen strelicij, jih po navodilih branjevk posejala, čez leto so že razvile mlade rajske ptice. Te so pred sedmimi leti prvič zacvetele, letos pa so gospo Mileno znova nagradile s pisanimi cvetovi.
NA KRASU NABIRAMO ŠPARGLJE V bližini ene izmed najstarejših vasi pri nas - Osp, smo z Olgo Franca nabirali šparglje. Nabirali sva jih, kot bi iskali gobe, nekaj časa potrebuje oko, da se privadi razlikovati med sočnimi poganjki in drugim zelenjem. Olga je iz nabranih poganjkov pripravila juho, frtaljo in testenine. NAREDIMO RODOVITNO PRST Slavko Turšič po načelih permakulture spreminja ilovnato prst v rodovitna tla. V rastlinjak je navozil nekaj samokolnic aktiviranega biooglja, drobljenega kamenja in mešanico vrtno zemlje ter naplavin iz okolice. Lani je podobno obogatil zemljo na njivi, pravi, da je krompir odlično uspeval. GROBANJE NA VEJI MURVE Jernej Mazej skuša vzgojiti sadiko murve kar na drevesu. Naredil je zračno grobanico.
Neveljaven email naslov
