Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
OSKRBA LONČNIC ČEZ ZIMO Na Dolenjskem smo s klubom Gaia obiskali članico Liljano. Pozimi se največ posveča toplotno občutljivim sobnim rastlinam, ki jih tudi razmnožuje. Kako pravilno oskrbeti taščin jezik, monstero ali ciklame, svetuje Nevenka Breznik Beton. BUČNA PITA PO AMERIŠKO Zaradi neustrezne shrambe bučke porabimo čim prej. Naveličani juh in omak se lotimo zapletenejše pite po ameriško. Osnova je meso maslenke, iz katere pripravimo pire, začinimo in dodamo ostale sestavine. Za okus avtorice je pita presladka, sodelavci pa niso imeli pripomb. JESEN NA OKVIRJU Zavržen, a lep lesen okvir je Irena lani rešila s smetišča. Sebastjan je na njem ustvaril 4 dekoracije, za vsak letni čas. Uporabil je plodove, cvetove in drugo, nabrano v naravi, upošteval pa je tudi starinsko patino okvirja. SEMENSKE VOŠČILNICE Tudi Ksenija ustvarja z odpadnim materialom. Tokrat je uporabila star papir, ki ga natrga, pretlači in nato ustvari novega. Ko se suši, doda suho cvetje in seme. Iz njega ustvari voščilnice, ki jih posejemo. navrtu@rtvslo.si
POKRIVANJE ZEMLJE ČEZ ZIMO Pred padcem temperatur je marsikateri vrtičkar v položaju, ko ne ve, ali bi zelenjavne gredice pustil gole ali bi jih pokril. Nekaj posevkov sicer pobiramo vso zimo, morda smo posejali rastline za zeleno gnojenje ali vdelali hlevski gnoj ... Na vsa ta vprašanja bo odgovorila Miša Pušenjak. PRESNE OREHOVE KROGLICE Jeseni smo pobrali bogat pridelek orehov, jih posušili, zdaj pa jih tremo sproti. Z omega-3 maščobnimi kislinami bogata jedrca zmeljemo, dodamo pa še drugo suho sadje, ovsene kosmiče in začimbe po okusu. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v poljubnem posipu. TRAJNOSTNO PRAZNIČNO DREVESCE Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. LESENI OKRASKI Novoletna jelka ne bi bila nič posebnega, če je ne bi okrasili. Osnova obeskov s Posestva Koki je lesen kolut. Nanj pritrdijo kamenčke, perje in drugo, da nastanejo izvirni motivi. VAŠE ADVENTNE DEKORACIJE V uredništvu Na vrtu smo očarani nad izdelki, s katerimi ste v pričakovanju praznikov okrasili svoje domove. Tudi tokrat objavljamo več sklopov adventnih dekoracij in med njimi boste morda zagledali tudi tisto z vaše mize, police ali vhodnih vrat.
TRAJNOSTNE BOŽIČNE ZVEZDE Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico. Z GAIO NA OBISKU NA OBALI Z za 'celince' nenadomestljivo lepim razgledom na morje smo s klubom Gaia tokrat poskrbeli za citruse v loncih. Na Primorskem jih seveda pred zimo ni treba spravljati v notranje prostore, za tiste, ki jih gojijo v loncih, pa je tudi treba poskrbeti. SO VAM BOŽIČNI KAKTUSI ŽE ZACVETELI? V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani jih lahko občudujemo že nekaj tednov pred božičem. Izvorno so njihovi cvetovi rožnati. Ti kaktusi se z lahkoto razmnožujejo, kot spoznavamo v oddaji. ADVENTNO USTVARJANJE GLEDALCEV V prvi decembrski oddaji že objavljamo nekaj dekoracij, s katerimi ste si polepšali adventno pričakovanje.
ARANŽMA IZ KREP PAPIRJA Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti. BRIN ZA 100 TEGOB Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les. VEGETA, TOKRAT Z GOBAMI Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami. DIŠEČE ZELIŠČNE VILE Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu. navrtu@rtvslo.si
PRIPRAVA VRTNIC NA ZIMO Pripravimo vrtnice na zimo, natančneje sneg. Matjaž Mastnak v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok razloži, kako pravilno prirezujemo veje rugozi, grmičasti ter popenjavo rastoči vrtnici. Osutih vrtnic ne pokrivamo s praprotjo ali vejami iglavcev, grmičaste in popenjave sorte pa jeseni poškropimo z bakrovim pripravkom. ŠALOTKA, TUDI POHORKA Šalotka je čebula, ki jo od navadne jo ločimo po gnezdu z več čebulicami, ki se razvijejo ob čebulnem krožcu. Najprej razvije korenine in liste, nato se zdebelijo čebulice, ki na koncu rasti mirujejo; takrat šalotka pridobiva okus. Proti naletu škodljivcev čebulnice pokrivamo. Zaradi virusov so pred leti skoraj opustili gojenje edine slovenske sorte – Pohorke. O ČESNU – PROJEKT EIP ČESEN IN ŠALOTKA Česen je že iz preteklosti cenjen zaradi zdravilnih učinkovin, pa tudi ostrega okusa. Vsaj 4 leta ga ne sadimo na isto mesto. Sicer smo pri nas vzgojili šest sort česna. Zanje v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije vzpostavljajo selekcijo brezvirusnega semenskega materiala, na poskusnih posevkih pa preverjajo, kje najraje raste. navrtu@rtvslo.si
TINKTURA IN PRIPRAVEK IZ DIVJEGA KOSTANJA Divji kostanj so nabirali že naši predniki. Pri Podgorškovih pa iz njega še zdaj, ko iz sredice iztisnejo kar največ, izdelujejo tinkturo za blaženje tegob pri krčnih žilah in bolečih sklepih. S prahom iz posušenega divjega kostanja si pomagajo pri vnetem grlu. JEREBIKA ZA NAS IN PTIČE Grozdi jerebike dozorevajo visoko v krošnjah in nasitijo predvsem ptice. Ker pa so plodovi bogati z vitamini in delujejo protivnetno, iz njih pripravimo zanimivo ozimnico. Jasmina Pepel pravi, da so dostopnejše gojene sorte prav tako hranilne. Pojasnila bo tudi, zakaj moramo oranžne jagode toplotno obdelati. JEŽKOVA HIŠICA Pri nas živita dve vrsti ježev od 16 na svetu. Ta vsejeda žival je na gredicah lahko nepogrešljiv pomočnik, saj se poleg žuželk loti tudi polžev. Sebastjan Lipar pokaže, kako mu iz naravnih materialov postavimo enostavno prezimovališče, če nam ga uspe privabiti na svoj vrt. JAGODIČNICA Vsestransko uporabna je tudi jagodičnica, zimzelena sredozemska grmovnica. Letos so drobne, gozdnim jagodam podobne, a bolj kiselkaste plodove Krevhovi že konec septembra nabirali na Krku. Pripravijo džeme, sokove in 'zimski zdravilni liker'.
POBIRANJE KIVIJEV Le nekaj kvadratnih metrov terase na Bizeljskem na gosto prekriva 30 let stara brajda aktinidij. Osnova dobre vzgoje je, razloži inženir agronomije Primož Dececco, pravilno obrezovanje. Kivije pobirajo v suhem vremenu. Letos imajo rekordno veliko pridelka. Z GAIO NA OBISKU: POSPRAVLJANJE POSODOVK V idili in strmini Trnovega Hriba nad Laškim Jure Aškerc goji priročno zelenjavo in sadje, je pa tudi velik ljubitelj občutljivejših rastlin. Kako poskrbeti za posodovke pred zimo in jih okrepiti, da se ubranijo škodljivcev, ga pouči Nevenka Breznik Beton, strokovna sodelavka kluba Gaia. ČAJ IZ ARONIJE Posušene aronije so odlično dopolnilo sadnemu kruhu in pecivu. Irena Cigula pa je ugotovila, da se v taki obliki v čaju ne obnesejo. Zaupala nam bo, kako pripravi okusen čaj, v katerem porabi tudi enkrat stisnjene tropine.
ZLATA POROKA, IZRAŽENA V RAZSTAVI BUČ V vsaki buči Marija Bračun ugleda zgodbo. Tokrat z raznolikostjo teh jesenskih plodov oriše zlato poroko, ki jo praznujeta z možem. Lutka ženina nosi celo izviren suknjič. Iz razstavljenih buč sicer vsako leto poberejo semena za prihodnjo razstavo. NAGROBNI ARANŽMA Sebastjan Lipar se preminulih svojcev rad spomni tudi tako, da na njihove grobove za 1. november prinese rastlinje od doma. Tudi v pisanem nagrobnem aranžmaju v čudovito celoto sestavi precej zimzelenih, posušenih ali prav zdaj cvetočih rastlin z domačega okrasnega vrta. UPORABNA ČOKOLADNA AKEBIJA Pri nas dokaj neznan sadež, čokoladna akebija, nima okusa po čokoladi, pač pa je take barve njen cvet spomladi. Več o ovijalki pojasnjuje Jernej Mazej, kuharski mojster Ervin Podbregar iz mozirske restavracije Lesnika pa jo je v celoti uporabil za nenavadno sestavljeno jed. NOČ S ČAROVNICAMI (IN BUČAMI) Pri Podgorškovih iz bambusa in različnih vej, pisanih listov kakija in tulipanovca izdelajo okrasitev za noč čarovnic: od metle do lepih cvetov. Z njimi ozaljšane buče so najbolj osupljive v temi, ko se skozi umetelno izrezljane odprtine vidi soj svečk. navrtu@rtvslo.si
MULENBEKIJA V NASADU NA GROBU Iz matične rastline na domačem okrasnem vrtu je Sebastjan razmnožil mulenbekijo z drobnimi listi in jo ulončil. Po enem letu je to nezahtevno zimzeleno trajnico skupaj z drugimi rastlinami posadil na družinski grob. ZACVETEL JE EVKALIPT Na vrtu s pogledom na Ptujsko Goro smo s kamero ujeli za naše območje redek dogodek: cvetenje evkalipta. Visoko drevo, obkroženo z drugimi manj znanimi rastlinami, je letos pri družini Podgoršek prvič nežno zacvetelo. SHRANIMO KOSTANJ Kostanj nekateri spečejo, nato pa olupljenega zamrznejo. Tokrat smo – zamudno! – z nožkom olupili skuhane plodove in odstranili temnejši ovoj. Za zgostitev omak in juh je to odličen dodatek. Le kakšno sladico smo iz gozdnega priboljška pripravili tokrat? PISAN ROD KRIZANTEM Pisan in v oblikah razgiban rod krizantem združuje kakih 200 vrst enoletnih, trajnih in grmičastih rastlin. Prvi so jih že pred več kot 2500 leti gojili Kitajci, mogoče tudi zato, ker naj bi gojenje teh čudovitih cvetlic prinašalo srečo. Kdo ve, morda se je prav zato vanje zagledala tudi sodobna zasavska gojiteljica, ki ji je sicer najljubši velik bel cvet.
JESENSKA OPRAVILA NA ZELENJAVNEM VRTU Še kar nekaj posevkov lahko umestimo na naše gredice jeseni, nas tokrat pouči Davor Špehar. Do konca oktobra bo na prazne grede posejal ozimna žita, ki dobro nadomeščajo kompostno zastirko. Česnu, ki ga kot zadnjega na prosto sadimo novembra, pa prst razrahljajmo in pripravimo že zdaj. RAJSKI SADEŽ ASIMINE Na prleških gričih, običajno prepredenih s trto, smo si v nasadu Grošljevih privoščili asimine. Nenavadni, ovalni plodovi bodo nekaj tednov še zoreli. Njihovo rumenkasto meso nizke kalorične vrednosti v prepletenem okusu po banani, mangu in ananasu skriva mnoge hranilne snovi. EVKALIPTI V JESENSKEM NASADU Pri Tementovih so nas s sivo zelenimi listi in značilnim vonjem v jesenskem nasadu očarali z evkalipti. V naravi – izvorno v Avstraliji, Maleziji in na Filipinih – zrastejo v zelo visoka drevesa, pri nas pa jih lahko vzgajamo tudi v loncih. V vedno bolj milih zimah tudi prezimijo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JESENSKA VISOKA GREDA Irenina visoka greda je posajena tako, da višje rastline senčijo nižje. Pridelek je paradižnikov, jajčevcev in fižola, ki ga je nabrala za zadnjo letošnjo domačo obaro, je bil zato dober. Gredo je nekoliko obnovila, preden je vanjo posadila radiče. ZASADITEV V ZLATOLIČJU Nadaljujemo preurejanje in osvežitev okrasnega nasada v Zlatoličju. Z utrjene brežine je Sebastjan Lipar izkopal nekaj rastlin. Presadil jih bo na drug, bolj senčen prostor, ki ga bodo poživile tudi novo izbrane trajnice. PEKOČNOST ČILIJEV Izmed 40 sort čilijev, ki jih vzgajajo Legnarjevi, predstavljamo Žigov izbor najlepših in najbolj pekočih plodov. Žigo spremljamo ga od spomladi, ko je začel vzgajati 1500 sadik, ki že od avgusta, pa še zdaj, dozorevajo. BUČE: TEŽKE, LEPE IN DOLGE V Mozirskem gaju se na ogled še 'šopirijo' posebne buče. Vse res velike, pa težke, dolge ali preprosto – najlepše. Njihove sorodnice – lubenice, težke tudi kot povprečna odrasla ženska (64 kg), so lastniki že odpeljali domov. Po semena buč velikank, ki so tekmovale na 12. državnem tekmovanju, pa pridejo čez kak teden...
Neveljaven email naslov
