Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PRENOVA VRTA V Zlatoličju se je gospa Simona odločila za prenovo vrta. Tudi tokrat, kot že pred desetimi leti, ji je bil v veliko pomoč Sebastjan Lipar. Nekatere rastline sta pustila na obstoječih mestih, druge pa presadila v razširjeno gredo ob dovozu. JABLANA JE ZAMENJALA HRUŠKO S klubom Gaia smo se odpravili v Begunje pri Cerknici, kjer je gospe Tanji hrušev ožig uničil to sadno drevo. V špalirju si kljub temu želi imeti pečkarje. Z Vanesom, strokovnjakom kluba Gaia, sta našla kompromisno rešitev ... PUDING IZ GROZDJA Iz grozdja lahko pripravimo tudi barvno sladico. Recimo puding. Z njim ni tako malo dela, saj je treba grozdje očistiti, pretlačiti, iztisniti sok. Uporabili smo 100 let staro sorto zweigelt z lepimi vijoličastimi grozdi. Gotovo že razmišljate, kakšne barve pa bo puding.
VAŠKI VRT SMLEDNIK Na župnijski brežini sredi Smlednika so pred šestimi leti s skupnimi močmi uredili skupnostni vrt. Zaradi osončenosti so posadili predvsem zdravilne rastline, iz katerih si največkrat pripravljajo čaje. Tako so obudili tradicijo nekdanjih flančnikov. TOMATILO SALSA Že ko slišimo ti mehiški besedi, vemo, kaj bo glavna sestavina osvežilne, sladkaste, včasih tudi pikantne zelenjavne omake: tomatili. Gospa Martina te sorodnike perujskega volčjega jabolka pobere in predela, ko so že malce lepljivi in ovojnica poči. LOVORJEV ČAJ IN SIRUP Ko se bližamo jeseni, so prehladi skoraj neizogibni. Posežemo po učinkovitem, doma pripravljenem čaju iz lovorja ali pa si skuhamo sirup in ga po žličkah uživamo več dni, ko se izkašljujemo. Zimzeleni, aromatični listi so namreč zakladnica eteričnih olj, grenčin, številnih mineralov in nekaterih vitaminov.
V jutrišnji oddaji pa bo: VEČBARVNI HIBISKUS Če nismo vešči cepljenja, radi pa bi imeli okrasno drevesce različnih cvetov, mlade sadike spomladi prepletemo. Sebastjan Lipar nas je že seznanil s postopkom pletenja, preverili smo, kako se je metoda obnesla. KO SE RODIM, DREVO DOBIM V žlahtni rubriki Ko se rodim, drevo dobim smo se tokrat odpravili v Voklo, da posadimo japonsko češnjo za dojenčico Mio in bosanski bor njenemu starejšemu bratcu. Več o drevesih in pravilnem sajenju izveste v prispevku. HMELJ KOT DODATEK ČOKOLADI IN TESTENINAM Hmelj je poleg ječmena osnovna sestavina večine piv. Toda preden so ga v 8. stoletju začeli dodajati v omenjeno pijačo, so ga v ljudskem zdravilstvu uporabljali za pospeševanje menstruacije in pomirjanje. Verjetno od tod izvira pivski rek: Spij pivce za živce! Spomladi nabiramo hmeljeve mlade poganjke, od avgusta, ko hmelj dozoreva, nabiramo njegove cvetove.
POSLADKAJMO SE S FIGAMI Čeprav tudi v notranjosti Slovenije fige niso več redkost, najbolj sočne in sladke naberemo na obsijanih primorskih legah. V Dekanih spoznavamo nekaj različnih, po videzu različnih sort, pa recepte, kako ta občutljiv sadež pravilno skladiščiti. ZELENO GNOJENJE Na zelenjavnem vrtu po pobranem pridelku izkoristimo prazne gredice za setev rastlin za podor. Spomladi jih bomo vdelali v prst, s tovrstnim zelenim gnojenjem v novi sezoni ne bomo potrebovali drugih gnojil. POTAKNIMO METULJNIKE Namesto že verjetno povsod odcvetelih hortenzij lahko zdaj občudujemo cvetove drugih grmovnic. S pestrostjo barv sta jeseni kar enakovredna hibiskus in metuljnik oziroma budleja. Slednjega Sebastjan Lipar razmnožuje s potaknjenci.
SUŠENJE PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov je na vrhuncu. Ti nam kljub (pre)vročemu poletju, dajejo zavidljive plodove. Pri Jakoševih so težki preko 2 kg, pri Slavku Turšiču 1,5 kg. Za ozimnico jih posuši in shrani v oljčnem olju. PEČENI PARADIŽNIKI Pripravili smo preprost recept za pečene paradižnike. V kombinaciji s svežimi zelišči, konopljinimi semeni in še česa po želji jih razrežemo na kolobarje in prekrijemo s sirom. NAREDIMO SUŠILNIK Pridelke so si že daleč v preteklosti ljudje sušili. Tudi če nimamo dragih aparatur za hitro sušenje, nam Sebastjan Lipar prikaže, kako si preprosto sušilo izdelamo sami. (Po možnosti iz odpadnega/odvečnega materiala) Z GAIO NA OBISKU: HORTENZIJE Tudi vas hortenzija spominja na nežno gozdno vilo, ki z lahkoto spreminja barvo? Grm ali vzpenjavka slovi po svojih velikih, bogatih cvetovih, ki jim lahko s pravilno nego pričaramo različne barve; od modrikastih do skoraj vijoličastih odtenkov. VRT GOSPE LJUBICE Trata pred Clevelandsko ulico 43 v Ljubljani je posebna; na njej je nekaj cvetočih gredic. Prve rastline je gospa Ljubica tja posadila pred več kot 30 leti, še zdaj pa ji je cvetličenje v naselju vsakodnevni hobi.
VZGOJA KROMPIRJA NA GREBENU Martina Plohl Krevh je spomladi sestavila gomilasto gredo, dolgo 9 metrov. Nasuto prst je prerahljala, položila gomolje in jih prekrila s kokosovimi vlakni. Greda pa ni bila namenjena le bogati pridelavi krompirja, upala je, da z grebenom privabi bramorja, ki bi tako pri miru pustil druge zelenjadnice. OD SEMENA DO PRIDELKA PAPRIKE Z vzgojo paprike gospa Martina začne februarja s setvijo v notranjem prostoru, aprila mlade sadike prestavi v rastlinjak, konec maja pa posadi. Ob skrbni negi čez poletje se pohvali s košaro, polno pisanih paprik. CEPLJENJE VRTNIC V Ljubljani smo se razveselili njive z 90 sortami vrtnic, ki so avgusta Drešarjevim podarile drugo cvetenje. Do sredine septembra jih cepijo, šipkovo podlago požlahtnijo z izbrano sorto. PELARGONIJE GOSPE CVETKE Zmerno strmo pot od Ruš do izletniške točke Martnica lajšajo pogledi na Dravsko dolino, okoliške hribe in travnike. Pa tudi na vrtnice, oleandre in pelargonije, za katere skrbi gospa Cvetka. Pot na Martnico je namreč speljana tik ob njeni hiši, zaradi cvetja pa tu marsikateri pohodnik ustavi korak.
SAMOPOSTREŽNI VRT Nepopisen užitek je, ko sami nabiramo plodove z rastlin. Če nimamo svojega vrta ali je pridelka premalo za shranke, poiščemo samopostrežno vrtnarijo. Tako smo z vrta Vrtnarije Bensa odšli s polno košarico. JERNEJEVI 'NAJ' PARADIŽNIKI Za zagonetnimi imeni, denimo Dark Galaxy, Ozark Sunset ali Domaine de Saint Jean de Beauregard, se skrivajo nekateri Jernejevi 'top' paradižniki. Posebni so po odpornosti, izvoru, barvi, obliki in okusu... VRT GOSPE HERMINE Vrt gospe Hermine obkrožajo viski iglavci, ki tudi med pripeko uspešno hladijo vrt. Iz modro cvetočih hortenzij je oblikovala vsaj 20-metrsko živo mejo z gozdnim robom. V 'polnem' upokojenskem delavniku vzgoji veliko sadja in zelenjave, ki jih sproti predela za ozimnico. HLADNA JUHA - GASPAČO Raznolikost Jernejevih paradižnikov se odraža tudi v okusih. Mlada savinjska kuharja jih s pridom uporabita v za pripravo enostavni, a odlični hladni juhi, znani kot andaluzijski gazpačo.
Dragotina in Janez Seliškar sta najbolj znana in spoštovana cvetličarska zakonca v Sloveniji. Vedno te sprejmeta s širokim nasmehom in zvedavimi očmi. Sredi oktobra lani sta praznovala 50 let samostojnega cvetličarskega ustvarjanja. Leta 1971 sta na Zaloški cesti v Ljubljani odprla kiosk cvetja Eli. Še danes je tam, le povečal se je, tako kot izbira cvetja in materialov in krog prijateljev, anekdot in zgodb, ki sta jih spoznala preko cvetlic. Narava je njuna učiteljica in muza, pravita. Namenili smo jima portret v lanski božični oddaji Na vrtu, ki jo tokrat ponavljamo.
POLETNA VRTNA OPRAVILA Vrtnine je pred poletno pripeko priporočljivo senčiti. Pomaga že zastiranje s protitočno mrežo, svetuje Fanči Perdih, ki ob pregledu setvenega priročnika po Marii Thun napoveduje vroče poletje. Davor Špehar pa avgusta v senco paradižnika seje motovilec. Z GAIO NA OBISKU NA LJUBNEM OB SAVINJI Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil k članu Primožu Uranku. Pred nekaj leti sta se s soprogo preselila iz prestolnice v bolj zelen del Slovenije. Na večjem vrtu gojita skoraj vse; še posebej paradižnike, kumare in maline. Iz izkušenj sta se naučila, da je paradižnik smiselno prekriti in mu poleti dodajati kalcij. OSVEŽILNI ČAJ Čeprav smo ga pripravili v dneh, ko smo se tudi čez dan še ogrnili z jopico, bo vroč ali ohlajen čaj iz timijana, melise, jabolčne mete in še kakšne zeli, pravšen tudi za poletje.
NA FRANČIŠKINEM VRTU Vrt družine Šafarič v Čagoni radi obiščemo. Na vrhu griča, od koder je lep pogled na del Slovenskih Goric, je obnovljena stara hiša, ki jo z vseh strani obdajajo sestoji okrasnih in uporabnih rastlin. Skozi letne čase in leta se vrt spreminja, kar odmre nadomestijo z novimi rastlinami, kar ostaja, s predanostjo neguje gospa Frančiška. Ujeli smo jo med njej ljubimi hortenzijami, iz nabranih stebel sivk je sestavila butarico, iz ribezovih jagod pa naredila sirup. O SLOVENSKIH SORTAH ČESNA V Sloveniji imamo šest avtohtonih sort česna. Nekateri, kot sta Ptujski spomladanski in jesenski, so že stare sorte, drugi so šele bili vpisani v sortno listo. Vse odlikuje dobra obstojnost in aromatičen okus.
V NASADU JEDILNE SIVKE V Zgornje Savinjsko dolino, v kraj Brezje, nas tokrat pelje vrtnarska pot. Obiskali smo kmetijo Skornšek, kjer so pred petimi leti posadili jedilno sivko. Kako uspeva na višje ležečem območju, nam je povedala gospa Uršula. Suho sivko je dodala v maslene kekse, iz sveže pripravila sirup. POLETNA OSKRBA AKTINIDIJE Zaradi junijske toče bo na aktinidiji Marjana Kogelnika v Ravnah na Koroškem znova manj plodov. Kaj storiti, da omilimo posledice toče, in ali moramo plodove kljub temu redčiti, nam svoja dolgoletna spoznanja predstavlja gospod Marjan. POLETNI ŠOPEK Pusta bi bila miza na terasi ali balkonu brez poletnega šopka. Sebastjan Lipar ga je naredil iz travniških rož, dodal nekaj sortnih cvetlic in sivko.
ROŽE S PRIDIHOM PRETEKLOSTI Na Marnem nam je Damjana Napret Čeperlin pokazala, kako s potaknjenci ohranja 'stare' rastline naših babic. Spoznali bomo več kot ducat rastlin, ki prikličejo prav toliko osebnih spominov in ki zaradi trpežnosti znova postajajo cenjene. MALINE NA GORENJSKEM Dozorevanje malin ponekod na višje ležečih območjih v primerjavi z dolinami zamuja več tednov. Pri Reševih del tega jagodičevja zamrznejo za poletne sladice, del posušijo kot sadno usnje ali kako drugače shranijo za priboljške čez zimo. POSEBNOSTI PRI JERNEJU Pri Mazejevih smo v poseben substrat posadili pri nas avtohtono in zavarovano zdravilno zel. Belo verbeno je Jernej za zaščito in da se rastlina prilagodi okolju, odnesel v rastlinjak. Spoznali bomo baziliko z okusom po znamenitem grškem žganju in nekaj drugih nenavadnih rastlin.
Neveljaven email naslov
