Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik.
V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi.
Tokrat smo si ob vili Nekrep na Pragerskem ogledali 6 tisoč kvadratnih metrov velik okrasni vrt. V teh dneh ga še polepšajo vrtnice. Kljub poškodbam ob lanskem neurju te kraljice cvetlic dražestno cvetijo. Tatjana prisega na vrtnice angleškega žlahtnitelja Austina in nemške vrtnarske hiše Kordes.
A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem.
V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke.
Običajno v korita zasajamo predvsem okrasno cvetje, morda kako zelišče. Martina Plohl Krevh pa ima že leta dve koriti, zasajeni z različnimi sortami met. Mlade poganjke poreže večkrat letno in jih suši predvsem za čaj. Posneli smo jo tudi, ko je nasad popolnoma obnovila.
Z zanimivim trajnostnim koritom, lahko tudi rustikalno košaro, je vsak nasad edinstven. Marija Horvat ga naredi še bolj posebnega z izbiro dokaj neznanih rastlin (suhocvetnico, salvijo, visečo vinko, rodohitonom, drobnocvetno tradeskancijo). Ustvarila je tri raznolike poletne nasade.
Pri večini sort paradižnika in tudi nekaterih drugih plodovkah je opora med rastjo nujna. Opore lahko preprosto kupimo, če pa imamo le kanček spretnosti, jih izdelajmo iz naravnih materialov, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. Na gosto zasajeni visoki gredi je postavil nekaj različnih opor.
V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši.
Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma.
Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli.
Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
Neveljaven email naslov
