Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo prizadele nedavne poplave, živi Jernej Mazej. Da bi tistim, ki so ostali brez vsega, vsaj malo olajšal razmere, organizira dobrodelno akcijo Posadimo upanje. Poleg darovalcev semen, sadik in vrtnih pripomočkov bo prav prišel vsak par rok, ko bodo poplavljenim pomagali zasaditi nove vrtove. Podrobnosti v oddaji Na vrtu.
Precej upanja, da si vsaj nekaj zelenjave pridelamo še jeseni, vliva Anka Alt iz Pristave. Uporabila je stara korita za cvetje, nasula kakovostno zemljo in posejala korenček. Motovilca ni posejala, ampak je posadila sadike take sorte, ki jo lahko obtrgavamo dlje časa.
Pri Plohl Krevhovih si obetajo dober pridelek sladkega krompirja. Posajen je na grebene, ki so zdaj že preraščeni z listjem. To in stebla, na katerih so tudi koreninice, zdaj prikrajšujejo, da bi se gomolji še bolj odebelili. Ta slakovka se po njihovih izkušnjah skladišči bolje kot 'običajni' krompir.
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline KGZS Zavoda Maribor, svetuje, kaj storiti po poplavah. S čim se lotiti revitalizacije vrtov, če je povodenj odnesla zgornjo plast prsti ali jih je popolnoma razmočila, kaj z zorečimi neoporečnimi pridelki ... Da zemljo oživimo za prihodnje leto, svetuje setev za zeleno gnojenje.
Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker.
V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi.
Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik.
Tokrat smo si ob vili Nekrep na Pragerskem ogledali 6 tisoč kvadratnih metrov velik okrasni vrt. V teh dneh ga še polepšajo vrtnice. Kljub poškodbam ob lanskem neurju te kraljice cvetlic dražestno cvetijo. Tatjana prisega na vrtnice angleškega žlahtnitelja Austina in nemške vrtnarske hiše Kordes.
A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem.
V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke.
Z zanimivim trajnostnim koritom, lahko tudi rustikalno košaro, je vsak nasad edinstven. Marija Horvat ga naredi še bolj posebnega z izbiro dokaj neznanih rastlin (suhocvetnico, salvijo, visečo vinko, rodohitonom, drobnocvetno tradeskancijo). Ustvarila je tri raznolike poletne nasade.
Pri večini sort paradižnika in tudi nekaterih drugih plodovkah je opora med rastjo nujna. Opore lahko preprosto kupimo, če pa imamo le kanček spretnosti, jih izdelajmo iz naravnih materialov, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. Na gosto zasajeni visoki gredi je postavil nekaj različnih opor.
Neveljaven email naslov
