Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa Na lepše je obiskala eno najbolj dragocenih knjižnic na Slovenskem v kateri hranijo Dalmatinovo Biblijo in 21 srednjeveških inkunabul, ki so bile natisnjene pred letom 1500, ki velja za uradno letnico rojstva tiska. V oddaji tudi več o Živih jaslicah v Postojnski jami, katere se bodo odvile na največjem podzemnem odru na svetu. Ekipa pa je obiskala še arboretum Volčji potok in Celje. Knežje mesto je ravno ta teden v Brnu prevzelo naziv Evropsko božično mesto 2025, ki ga podeljuje mednarodna žirija Mreže božičnih mest.
V podzemlju Antonijevega rova smo obiskali najstarejšo godbo na svetu, ki bo prihodnje leto praznovala 360 let svojega obstoja. Zakaj decembra obiskati Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Kako o premalo znanem Biosfernem območju Kras razmišljata Sonja Prosen in Andrej Bergoč, ki sta sredi najredkeje poseljene slovenske regije našla svojo turistično priložnost.
V tokratni oddaji Na lepše je ekipa obiskala Polhovo jamo v pozabljenem rudniku svinca in srebra pri Laškem. Na vodenem ogledu skozi ohranjen rov spoznate zgodbe o delu in življenju rudarjev, ki so na tem prostoru rudarili vse od časa Marije Terezije. Kako o pivski kulturi ozavešča Društvo sommelier Slovenije ter kakšno je turistično povezovanje na območju Suhe krajine in reke Krke in zakaj je obiska vredna Polhova jama v nekdanjem rudniku svinca in srebra? V oddaji pa tudi več o Muzeju čokolade, ki se je sredi novembra odprl sredi Ljubljane ter o tem, zakaj bomo v prihodnje plačevali več za tablico čokolade.
Obiskali smo Oglarsko deželo v Dolah pri Litiji, kjer na oglarskih domačijah že desetletja varujejo vse bolj izginjajočo dediščino oglarjenja. Kako Slavko Polak, kustos biolog zaposlen v Notranjskem muzeju Postojna, razmišlja o življenju znotraj Biosfernega območja Kras? V oddaji pa tudi zgodba o vipavski vasici Slap in Vinskem vlaku, ki predstavlja primer dobre prakse trženja vinskega turizma in povezovanja vinarjev vseh generacij med seboj.
Bili smo na Dnevih slovenskega turizma, kjer se pišejo trendi turizma za v prihodnje. Obiskali smo obnovljeno domačijo z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon na kateri ohranjanja kulturne zapuščine naših prednikov. V Polhograjskih dolomitih pa smo preverili, kako na umetniški rezidenci iz 16. stoletja skrbijo za prenos kulture tudi na podeželje.
Kako se skozi Rokodelski center Pomelaj iz Male Polane znotraj Biosfernega območja Mura ohranja kulturno dediščino, razvija turizem, skrbi za razvoj lokalnega gospodarstva in hkrati tudi zaposluje ranljive skupine. Obiskali smo Svečinski grad, ki je nekdaj služil kot ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev, danes pa je v njem nostalgična zbirka z naslovom Bila je Jugoslavija.
Ekipa oddaje Na lepše je v Trbovljah obiskala najvišji dimnik v Evropi, ki s svojimi 360-timi metri velja tudi za sedmi najvišji na svetu. Mogočna zgradba, ki bi zdržala potres do 10. stopnje očara je tudi magnet za mnoge adrenalinske navdušence, ki se kljub prepovedi želijo povzpeti nanj. Trboveljski dimnik pa je tudi spomenik industrijske preteklosti in hkrati objekt, ki izziva ideje o svetli prihodnosti. Vzpenjanje na dimnik sicer ni dovoljeno, se je pa ob predhodni prijavi mogoče dogovoriti za njegov ogled in virtualno plezanje. Prihodnji načrti zadevajo dve razgledni ploščadi na višini 160 in 260-ih metrov, plezalna stena in spust po jekleni žici. V oddaji tudi zgodba o turističnem potencialu reke Reke, ki spada znotraj Biosferno območje Kras, kjer se vse bolj opušča kmetijstvo. Skozi kmetijsko-turistične krožke se tako med osnovnošolce ponovno vrača zavest o pomenu obdelane krajine za turizem celotne regije Zeleni kras. Ustvarjalki pa sta tudi preverili, kako se turistično razvijata mesti Oglej in Čedad v luči čezmejnega projekta GO 2025. Obe mesti imata še danes močan delež slovenskega prebivalstva. Na terenu pa se vse bolj krepijo tudi zamisli, da bi čezmejno območje, bolj kot samo po nakupovanju v bližnji Palmanovi, postalo znano tudi po ponudbi slovensko-italijanske gastronomije in kulturnega turizma.
Ekipa oddaje Na lepše je pred prvim novembrom obiskala največje avstro-ogrsko pokopališče iz prve svetovne vojne na slovenskih tleh v vasici Gorjansko, ki je tudi izjemno dobro ohranjeno. V oddaji ustvarjalki gostita tudi Dragonarje generala Maistra - edini uniformirani pevski zbor na območju nekdanje Avstro-Ogrske. S petjem in uniformami ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk številka 5, ki je bil ustanovljen leta 1721. V oddaji pa tudi zgodba o reki Muri in njeni vključenosti v turistično ponudbo. Reka je od leta 2021 del Biosfernega območja reke Mure in je vključena v družino pet državnega biosfernega območja Mura, Drava in Donava. Ta po površini tvori devet tisoč kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost za polovico Slovenije, znotraj tega območja pa živi okoli milijon ljudi, ki so še vedno odvisni od teh treh rek. Reka Mura tudi velja za zadnjo veliko prostotekočo reko brez pregrad, ki se na določenih odsekih še vedno prosto pomika po pokrajini.
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.
Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila na tridnevni vzdržljivostni pohod Highlander. Gre za netekmovalno avanturo, ki vodi vse od Luč pa do Krvavca, pohodniki pa pri tem prehodijo dobrih 55 kilometrov ter premagajo 3.500 metrov nadmorske višine. Posebnost pohoda je, da je potrebno vse od pripomočkov za šotorjenje, kuhanje in hojo, nositi s seboj v nahrbtniki, ki pa ne sme biti težji od petnajstih kilogramov. Ekipa Na lepše pa se je odpravila tudi v podzemlje Pece, v nekdanji Mežiški rudnik, kjer se skriva ena bolj neobičajnih kolesarskih tras pri nas. Črna luknja vas vodi po opuščenih rudniških rovih, kamor skoraj let 25 ni stopila človeška noga. Kolesarski izziv je primeren za tehnično dobro podkovane kolesarje, odseki proge so namreč zelo zahtevni in polni izzivov.
Kakšno prenovo je doživel grad Podčetrtek in kakšen vpliv ima na lokalno skupnost in na turistično ponudbo v regiji? Obiskali smo Cirila Dolinška, ki je kozolcu v vasi Šmarčna vdihnil novo življenje. Ob bregu reke Save pa smo obujali star kmečki običaj imenovan "kavsanje".
Neveljaven email naslov
