Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.
Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.
Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?
Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.
V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.
Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.
V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Neveljaven email naslov
