Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
V oddaji predstavljamo Dneve slovenskega turizma, enega najpomembnejših strokovnih dogodkov v panogi. Kdo je bil letos najbolj zaslužen za razvoj turizma? Kateri produkti so najbolj prepričali strokovno komisijo? In zakaj vse bolj izginjajo domače gostilne srednjega razreda?
V oddaji Na lepše smo obiskali Unško koliševko, eno naših največjih udornih jam, v kateri pa se skriva labirint podzemnih utrdb. Več kot sto metrov globoka udornica se skriva v gozdovih planotastega kraškega sveta, v bližini nekdanje Rapalske meje med Planinskim poljem in Rakovim Škocjanom. Jama je naravni spomenik, ki skriva več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na dnu pa se skrivajo tudi za te konce značilna mrazišča, saj je tu prisoten vegetacijski in temperaturni obrat, kjer se na dnu kotanje zadržuje hladen zrak, kar se pozna tudi na drevesnih vrstah. Kako se skozi turizem razvija Krajinski park Radensko polje? To izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. V oddaji pa tudi razmišljanje gostincev, ki so kuhali na Gourmet Ljubljana Crawlu, ki se je odvijal v sklopu Evropskega simpozija hrane, enega najpomembnejših gastronomskih festivalov v regiji, na katerem se gradi vizija o prehranski prihodnosti.
V rovih pod starim Kranjem nastaja novi informacijski center SOS Proteus, ki bo ozaveščal o pomenu človeške ribice in varovanju krhkega podzemeljskega sveta. Info center bo nameščen v konglomeratu razvejanih rovov v dolžini 1.300 metrov, ki so bili zgrajeni med okupacijo leta 1944, prebivalcem Kranja pa so služili kot mestno zaklonišče pred nevarnostjo zavezniškega bombardiranja iz Italije. Hodili smo po tematski poti Starih Jesenic s katero želi Občina občanom in obiskovalcem približati kulturno dediščino in zgodovino mesta. V letošnjem letu so pot s sedmimi informacijskimi tablami speljali od Restavracije Ejga mimo železniške postaje, Vile Dolik, Gimnazije Jesenice, Trga Toneta Čufarja do stavbe TVD Partizan. Gre za območje okoli jeseniškega kolodvora, saj je prihod železnice močno spremenil podobo Jesenic. V prihodnje se naj bi tematska pot sklenila na Stari Savi, s čimer bi povezali glavna tri nasilja, ki so se leta 1929 združila v mesto Jesenice. V oddaji pa tudi reportaža o malo znanem kranjskem muzeju prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja in njegovem muzeju, ki je skrit v kulturni četrti starega mestnega jedra. Puharja danes najbolj poznamo kot izumitelja postopka svetlobne fotografije na steklo, s tem pa se je uvrstil tudi med pionirje fotografije nasploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživelo s filmom in televizijo. Njegov opus je danes skoraj v celoti izgubljen, ohranjenih je samo šest fotografij, ki jih je izdelal po lastnem kemičnem postopku puharotipije.
Obiskali smo malo znani Mussolinijev tunel, ki se vije nad vasjo Podstenje in Podtabor pri Ilirski Bistrici. 72 metrov dolgi tunel so zgradili Italijani, da so med seboj na strateških mestih povezali ključne vojaške objekte. V Žički kartuziji so obnovili del cerkve sv. Janeza Krstnika in ji dodali novo pomično streho ter razgledne poti za obiskovalce. Izpostavljamo mednarodni pohodniški projekt Alpe Adria Trail, ki že desetletje povezuje Slovenijo, Furlanijo–Julijsko krajino in Avstrijsko Koroško. Skozi portret najbolj inovativnega evropskega kmeta, ki deluje v najmanj naseljeni slovenski regiji, pa v ospredje potiskamo nujo po večjem povezovanju kmetijstva s turizmom ter posledično po doseganju višje dodane vrednosti za ljudi, ki živijo s podeželjem.
Izpostavljamo vinsko zgodbo, ki bo v prihodnje pomembno vplivala na razvoj Haloz. Tri generacije družine Brodnjak namreč na terasastih vinogradniških legah Svete Ane na Velikem vrhu, zadnjih 12 let vzpostavljajo temelje za razvoj kvalitetnega vinskega turizma. Kako dijaki, njihovi učitelji in ravnatelji razmišljajo o prihodnosti deficitarnih poklicev s področja gostinstva? Radgonske gorice letos praznujejo 170 let. V oddaji pa tudi reportaža o neobičajni tiskovni konferenci, ki je ob Svetovnem dnevu turizma potekala kar na vlaku, na relaciji Ljubljana-Radovljica. Kako smo pripravljeni na novi val turizma ter kako se turistični delavci odzivajo na izzive povezane z delovno silo ter draženjem osnovnih surovin.
Obiskali smo Koliščarsko naselje na robu Ljubljanskega barja, ki postaja nova turistična atrakcija. Zakaj je športni turizem eden ključnih pri doseganju višje dodane vrednosti za razvoj destinacije? Izpostavljamo mariborsko Pohorje in nedavno končan spektakel Svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti. V Celovcu so se na prvih Dialogih Alpe-Adria srečali predstavniki Avstrije, Italije in Slovenije ter si izmenjali izkušnje pri reševanju sodobnih izzivov v gastronomiji. V ospredju so bile tematike deficitarnih kadrov v gostinstvu, energetska kriza in novi trendi prehranjevanja. V duhu izobraževanja destinacij izpostavljamo primer dobre prakse, kako je turška umetnica Mizyal Karabiber Nacaroglu, v vasi Strug pri Makolah, prepoznala turizem kot svojo poslovno priložnost.
V oddaji Na lepše smo raziskovali Sirarske tematske poti v Dolini Soče in v bohinjskih planinah, ki so bile ustanovljene kot turistični produkt leta 2013, do danes pa številne ne delujejo več. Skozi doživetje mlečnih planine se prikazuje sirjenje in sirarska tradicija ter etnološka tradicija pašništva. Hkrati pa se skozi aktivni turizem pohodništva in kolesarjenja promovira tudi zaščitene sire v turistično ponudbo, s čimer se mlečne planine vključuje v turizem destinacije. Bili smo na glavnem kulinaričnem dogodku septembra in preverili, kaj nove Michelinove zvezdice pomenijo v slovenski gastronomiji? Z ekipo pa smo obiskali tudi goriški kras, kamnito puščavo, ki se po največjem požaru v zgodovini Slovenije, skozi turizem znova odpira obiskovalcem.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V želji po privabljanju tujih gostov STO že 24 let let pripravlja mednarodno turistično borzo SIW, ki predstavlja najpomembnejši poslovni dogodek v slovenskem turizmu. Letos je tako v Slovenijo pripotovalo kar 120 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij, kar je za polovico več kot lani, pri čemer so bili številni sploh prvič v Sloveniji. Naša ekipa jih je ujela na Goričkem. Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila s kravjo odpravo na pašnike planine Duplje pri Krnskih jezerih. Odprava živine velja za pomemben dogodek. Zmeraj več živine se namreč na poletno pašo odpelje s traktorji in zmeraj redkejši so prizori, ko se jih v odročne planine žene peš. Živina bo na teh pašnikih okoli Krnskega jezera, kamor vodijo planinske poti do Komne in Krna, ostala vse do začetka jeseni. Je pa ta čas v Zgornjem posočju živih okoli 19 planin. Zahvaljujoč vnemi in pripravljenosti posameznikov za garaško delo na odmaknjenih planinah. V oddaji pa tudi prispevek o prihodnosti glampinga - udeležili smo se namreč dogodka na Bledu Eco resort Network, kjer so strokovnjaki iz celega sveta razpravljali o prihodnosti glampingov.
Oddaja, v kateri smo naredili bilanco šestih mesecev dubajskega EXPA - dogodka, ki velja za največjo svetovno razstavo človeških dosežkov. Letos je bil spektakel prvič v njegovi zgodovini umeščen v regijo Srednjega vzhoda, Afrike in južne Azije, hkrati pa je to - po olimpijskih igrah - prvi veliki množični dogodek z obiskovalci. Na prostoru v velikosti mesta Velenje se je s prebojnimi idejami predstavljalo 192 držav sveta, med njimi tudi Slovenija, ki je svetovno javnost šest mesecev nagovarjala z zgodbami narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. Z lesenim paviljonom, ki se je ponašal z največjo živo zeleno fasado v Dubaju in v kateri že gnezdijo ptice, smo pritegnili celo pozornost dubajskega šejka za kulturo. Zakaj se kot država udeležujemo tovrstnih svetovnih spektaklov? Zakaj je EXPO svetovni fenomen, kaj pušča za seboj in kakšna sporočila prinaša glede na čas, ki ga živimo?
Obiskali smo 50.praznik špargljev, ki predstavlja pomembno identiteto destinacije Miren-Kras. Kakšne so tekaške poti v okolici Kranjske Gore, kjer se odvija tekmovanje Julian Alps Trail Run. Kako se skozi projekt Okusi Bele krajine povezujejo gostinci, vinarji in lokalni dobavitelji? Udeležili smo se neobičajne večerje globoko v kraški jami, kjer se še vedno najdejo sledovi Soške fronte in bili na Zelenem dnevu slovenskega turizma, kjer so bile razglašene najbolj trajnostne destinacije in ponudniki.
Neveljaven email naslov
