Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo jubilejno, že 40. izvedbo londonske turistične borze WTM London, ki je potekala v organizaciji Slovenske turistične organizacije. Slovenija se je najvidnejšim odločevalcem v svetovnem turizmu predstavila kot destinacija, ki v jedro razvoja postavlja trajnostni turizem, aktivnosti v naravi in tesno povezanost kulturnih in gastronomskih doživetij – kar je še posebej pomembno v luči prihajajočega naziva Evropske gastronomske regije 2021. Nosilna tema predstavitve slovenskega turizma pa je bila predstavitev še svežega produkta, pohodniške uspešnice Julijana Trail. Daljinska pohodniška pot združuje različne produkte in ponudnike, ki zagotavljajo individualna, edinstvena doživetja. Z mislijo na dobrobit tako lokalnega prebivalstva kot obiskovalcev temelji na pametnem upravljanju turistične destinacije in razpršitvi turističnih tokov. V kratki reportaži tudi najavljamo vsebino Dnevov slovenskega turizma. Predstavljamo pa tudi z nagrado Sejalec 2019 nagrajen produkt Večerja treh dežel, ki nam ponuja multikurnost prostora, raznolikost jezikov, narodnosti, kultur, arhitekture in enogastronomije. Produkt vas bo v zgolj treh urah v radiju šestdesetih kilometrov popeljal skozi kulinarične rokopise treh dežel. Začenši z aperitivom v Kranjski Gori, toplo predjedjo v Trbižu, glavno jedjo v Podkloštru in sladico - spet doma. Večerja treh dežel ni zgolj kulinarični turistični produkt. To je zgodba o slovenstvu, ujetem med Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke.
V tokratni oddaji Na lepše vam predstavljamo produkt slepe vinske degustacije v ptujskem grajskem podzemlju. Skriti Ptuj (Hiden Ptuj) je nova pridobitev za ptujski turizem, organizira pa jih Zavod TuRA Ptuj v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož. V luči Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021 smo v Idriji preverjali novo zgodbo Kulinaričnih sprehodov skozi rudarsko mesto, kjer se okuša žlikrofe, smukavc, ocvirkovco in druge dobrote. Kulinarika se je v mestu razvila skupaj z rudnikom, zato je idrijska kulinarična zgodba hrati tudi učna ura o zgodovini mesta. Tura se običajno začne na Mestnem trgu, se nadaljuje do gradu, na stari plac in mimo Antonijevega rova. Sorodno kulinarično turo smo obiskali tudi v Ljubljani. Produkt Dobimo se na plac, predstavlja doživetje osrednje ljubljanske tržnice skozi dediščino, okuse mesta in skozi osebne zgodbe lokalnih dobaviteljev. Turizem Ljubljana je za idejo ogleda ljubljanske tržnice z zajtrkom prejel nagrado Snovalec, ki jo še neuresničenim obetavnim turističnim produktom podeljuje Slovenska turistična organizacija. V sklopu Evropske gastronomske regije pa smo tudi v pričakovanju novega kulinaričnega vodnika Gault Millau. Letos so ponudbo, ki se ocenjuje kot celovito doživljanje gastronomije, vse od kakovosti krožnika pa do postrežbe in vzdušja na lokaciji, obogatili z novimi vsebinami in opisi. Restavracijam, vinotočem in mikropivavarnam so se letos pridružile tudi turistične kmetije. Gault Millaju se bo pridružil tudi znak Ljubljanske kakovosti, potekal bo izbor najboljšega natakarja, slaščičarja in mladega talenta. Nadgradnja projekta je tudi tesno sodelovanje s STO,ki je glavni partner tako izida vodnika kot tudi izobraževanj Gault&Millau Znanje pod kapo, s katerimi se je pričelo letošnje leto, v želji po popularizaciji zapostavljenih gostinskih poklicev. V novi izdaji kulinaričnega vodnika Gault&Milla bodo uvrščeni tudi produkti, ki so bili s strani STO izbrani kot 5-zvezdična kulinarčna doživetja - kot na primer večerja v najgloblji slovenski jedilnici, zgodba Ribjega butika Fonda in pa oljkarska tura s starodobniki na Obali. Najboljše restavracije, vinarje in manjše pivovarne za leto 2020 bodo razglasili 13.novembra, v sklopu Dnevov slovenskega turizma v ljubljanskem Hotelu Slon.
V tokratni oddaji Na lepše smo raziskovali turistične potenciale jamskega podzemlja. Slovenija ima več kot enajst tisoč odkritih podzemskih jam in številne imajo kar nekaj presežnikov – med njimi tudi sedem kilometrov dolga Planinska jama na južnem robu Planinskega polja, ki velja za največjo vodno jamo v Sloveniji. Njena izjemnost je v tem, da se v njeni notranjosti skriva eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi. Tu se v reko Unico združita reka Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana in reka Pivka, ki priteče iz Postojnske jame. In tisto, kar je petzvezdično – v jami je skoraj neverjetno število človeških ribic, jamarji naj bi jih nazadnje našteli kar sedemsto. Turistične priložnosti jamskega podzemlja pa se – na račun nedavnega obiska astronavtov s petih vesoljskih postaj - odpirajo tudi v Divaški jami. Kozmonavti Evropske vesoljske agencije (ESA) so si v zapletenem kraškem podzemlju nabirali znanja, ki bi ljudem pomagala preživeti na oddaljenih planetih, predvsem so se osredotočili na iskanje vode in vodnih virov. Jamsko okolje je namreč najboljši približek razmeram v vesolju. Na Krasu pa je dobra turistična zgodba tudi gradnja suhega kraškega zidu, ki je kot veščina od lani vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Suhogradnja velja za osnovno in prvotno tehniko gradnje na Krasu, kjer je bilo nekoč ob makadamskih cestah in mejah parcel na tisoče kilometrov kamnitih zidov. Prve so ponekod uničili, ko so gradili nove ceste, druge pa uničuje zaraščanje po vsej pokrajini. In če bi v dolžino merili suhi kraški zid, naj bi ga bilo, po nekaterih ocenah, za kar osem tisoč kilometrov, kar znese toliko, kolikor je dolg Kitajski zid. Za konec pa še zgodba o povezovanju Istre kot enotnega turističnega prostora, ki združuje turistično in kulturno ponudbo treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije. Obiskali smo posestvo Monte Rosso, kjer sta Slovenca na 65 hektarjih ustvarila eno največjih posesti v kosu v zasebni lasti na obeh straneh meje - s 14.000 oljčnimi drevesi na 38 hektarjih pa sta daleč največja slovenska oljkarja. Posestvo z vinom in oljem združuje celotno Istro – oljke iz hrvaške strani vozijo v torkljo v Novi vasi in Marezigah. Vino pa proizvaja slovenski vinar na tržaškem Krasu Edi Kante. Posestvo je multikulti zgodba o turističnem povezovanju celotne Istre – skozi gastronomijo, oljkarstvo, vinarstvo, kulturo in kolesarski turizem po znameniti trasi ozkotirne železniške proge Parencana – Porečanka, ki je povezovala Trstom in Poreč in tako močno prispevala k gospodarskemu razvoju Istre.
V oddaji Na lepše tokrat v ospredju turistično spregledano podzemlje mariborskega Tezna, kjer je Tretji rajh zaradi strahu pred zavezniškimi napadi leta 1943 v popolni tajnosti zgradil kar dobrih osem kvadratnih metrov podzemnih hodnikov. Podzemlje je bilo vse od nastanka in še dolgo po koncu druge svetovne vojne zavito v tančico skrivnosti. Marjana Grčman je raziskovala odlično zgodbo industrijskega turizma, ki odpira priložnosti za številne dogodke ter enogastronomske prireditve. V luči priprav na leto 2021, ko bo Slovenija postala Enogastronomska regija so se tudi veliki turistični sistemi pričeli zavedati pomena lokalnih zgodb. Tak primer je povezovanje novogoriške družbe Hit z dijaki Biotehniške šole v Šempetru in priznanimi italijanskimi kuharskimi mojstri preko projekta Glocal Gourmet. Gre za dragoceno izmenjavo strokovnega znanja ter pospešeno rabo živil pridelanih na šolskem posestvu, na katerih tudi temelji identiteta skupnega čezmejnega prostora. V Bohinju smo obiskali novo odprti hotel Sunrose 7, ki je namenjen izključno za odrasle. Butična nastanitev z lastno vinsko kletjo, ki je med drugim gostil tudi člane avstro-ogrske kraljeve družine, je bil zgrajen leta 1890 in je danes popolnoma rekonstruiran. Historični objekt kulturne dediščine združuje 129-letno tradicijo s pridihom sodobnosti in uvaja koncept »digital detox«. V njem tako ne boste našli nobene televizije, telefonov ali drugih multimedijskih pripomočkov. Promovira namreč druženje, branje knjig, stik z naravo in okušanje Bohinja skozi okolje in enogastronomijo. Za konec pa še -Mojca Mavec je preverila turistično izkušnjo produkta preživetje v gozdu z izkušenim inštruktorjem Branetom T. Červekom, ki je svoje znanje med drugim kalil tudi v vojski in pri avstralskih domorodcih.
Obiskali smo trenutno najbolj vročo turistično atrakcijo - Pot med drevesnimi krošnjami na Rogli. Del nove atrakcije je tudi več kot petintrideset metrov visok razgledni stolp. Sprehod v višini do dvajset metrov od tal ne ponuja le sprostitve in zabavo, ampak tudi izobraževanje. Obiskovalci se lahko dobesedno med drevesnimi krošnjami seznananjajo s pohorsko floro in favno. Pot med drevesnimi krošnjami na Rogli bo deveta podobna turistična atrakcija, ki jo upravlja največji evropski upravljalec naravnih parkov Erlebnis Akademie. V luči evropskega tedna kulturne dediščine imamo za vas pripravljeno reportažo iz Žičke kartuzije. Potepali pa smo se tudi v odmaknjeni vasici Gorenje Poljane, kjer so prav na robu Loške doline postavili nove hiške za opazovanje prostoživečih živali, predvsem rjavega medveda. Slednji velja pri nas med tujimi gosti za enega bolj zaželjenih turističnih produktov. In še novost iz zasavskih koncev - v Trbovljah so odprli novo sobo pobega v sklopu Virtualnega muzeja rudarstva 4.Dritl. Socialne zgodbe rudarjev se prepletajo s hologrami in navidezno resničnostjo. Industrijsko Trbovlje, ki ga je pred dvemi stoletji zgradilo knapovstvo, je danes dober primer Turizma 4.0.
V tokratni oddaji Na lepše vam predstavljamo turistično novost Čokoladni glamping ob Limbuškem nabrežju v Krajinskem parku Mariborsko jezero, kjer je mimo speljana tudi Dravska kolesarska pot. Naselje trinajstih luksuznih hišk s savnami, masažami, butično manufakturo čokolade in jacuzzijem na drevesu bo bo odprto skozi celo leto. Investicija vredna 1,4 milijone evrov je bila še posebej zahtevna zaradi lege v zaščitenem območju Nature 2000. Dodana vrednost tej odlični zgodbi, ki se že spogleduje s 5-zvezdičnimi doživetji, pa je sodelovanje z afriško vasico na severu Liberije Molly-Koyata. Z vsako nočitvijo v Čokoladni vasici ste namreč del odgovornega turizma, del krožnega gospodarstva in poštene trgovine, saj podpirate okoli 40 tamkajšnjih domorodcev in njihov nasad kakava ter kave, ki jim predstavlja edino ekonomsko priložnost. V luči prihajajočega naziva Evropske gastronomske regije 2021 smo obiskali tudi novo odprto vinsko klet v podzemlju Ljubljanskega gradu ter bili na obisku pri legendi zamejskega vinarstva in očetu oranžnih, jantarnih vin Jošku Gravnerju. Za konec pa še zgodba o samosvojem vinarju iz Goriškega, ki svoja vina prideluje iz grozdja nabranega po opuščenih vinogradih. Marinko Pintar je ustanovil tudi Konzorcij opuščenih vinogradov s katerim že nekaj let uspešno nastopa tudi na mednarodnih vinskih sejmih.
Ob Svetovnem dnevu turizma bomo v oddaji Na lepše izpostavili pomen pa tudi izzive, ki jih prinaša turizem tako v Sloveniji kot globalno. Gledano globalno je turizem - takoj za kemijsko in naftno industrijo - tretja največja gospodarska izvozna panoga. Če na svetovni ravni turizem predstavlja kar vsako deseto zaposlitev pa je njegov razvoj še posebej ključen za Evropsko unijo, kjer je v turizmu zaposlenih skoraj 10 odstotkov prebivalcev, kar predstavlja približno 37 milijonov evropskih delovnih mest. Turizem pri svojem razvoju pomembno prispeva k zmanjševanju socialnih in ekonomskih razlik, hkrati pa krepi kulturno privlačnost destinacij. Toda, to je ena plat medalje. Priljubljene in preko socialnih omrežij najbolje ocenjene atrakcije so postale žrtve lastnega uspeha. Množični turizem za seboj pušča odtujene lokalne prebivalce, preobremenjeno infrastrukturo, načeto naravo, kulturno dediščino in na koncu tudi degradirano izkušnjo turistov. Kako se tega ubraniti bomo razmišljali skozi zgodbo Gorniške vasi Luče in razmišljanja strokovnjakov ter ponudnikov, ki v Vipavski dolini ponujajo novo glamping namestitev. Glede na eksponentno rast, bodo na dolgi rok preživele samo destinacije, ki se bodo skozi trajnostni razvoj, inovacije in nove produkte, izogibale negativnim posledicam turizma. Realnost nove dobe je torej Turizem 4.o., ki v ospredje ne postavlja tehnologije, pač pa človeka in njegovo doživljanje potovanj tako v fizičnem kot v digitalnem svetu.
V tokratni oddaji Na lepše vam predstavljamo primer vasi, kjer turizem spodbuja ekonomijo lokalnega prebivalstva, prispeva k varovanju kulturne dediščine in obnavljanju turistične infrastrukture. Tak primer je Robidišče, najbolj zahodna slovenska vas, ki je bila v geografskih učbenikih omenjena kot šolski primer izumirajoče vasi. Danes pa ponuja kar štirideset turističnih postelj, razpršeni hotel, hostel, svojo muzejsko zbirko, gostilno, po novem pa tudi urejene kolesarske poti. Na drugi Slovenije, na istrskem podeželju v srednjeveški vasici Padna pa je lokalna skupnost preko povezovanja oblikovala zelo uspešen agencijski program za goste višjega cenovnega razreda iz velikih potniških ladij. In ravno letos so bili zelo uspešni – Koper namreč beleži rekordno sezono prihodov potniških ladij. Do konca sezone naj bi skupno zabeležili kar 71 prihodov potniških ladij in več kot 106.000 potnikov. V fokusu oddaje bosta tudi dva 5-zvezdična produkta, ki sta vstopila v elitno družino Slovenia Unique Experiences. Gre za rudniški produkt Velenje Underground s ponudbo večerje v najgloblji slovenski jedilnici. Na štajerskem koncu pa predstavljamo strokovno okušanje naravnih vin v podzemnih katakombah najstarejše klasične vinske kleti v Evropi.
V novi sezoni oddaje Na lepše se bomo osredotočali na zgodbe in kraje, ki se dotikajo preusmerjanja turističnih tokov in so izven klasičnih turističnih poti. Mednarodni turizem namreč eksponentno raste. Digitalizacija in hiperpovezljivost pa sta v zadnjem desetletju močno spremenili turistično industrijo, naše potovalne navade in tudi koncept promocije destinacij. Več o tem pa v reportaži iz Blejskega strateškega foruma. V luči preusemeritve turističnih tokov smo obiskali odmaknjeno in pozabljeno Zakojško grapo, ki predstavlja veliko skrivnost Cerkljanske in se hkrati odpira kot nov turistični produkt. Glede na aktualno dogajanje smo pripravili zgodbo iz destinacije Podčetrtek, ki je letošnja prejemnica prestižnega priznanja EDEN za evropsko destinacijo odličnosti. Projekt spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi. Vsaki dve leti nagrajuje in promovira manjše in manj poznane destinacije, ki jih odlikujejo bogata, lokalna in avtentična ponudba. Letošnja vodilna tema izbora je bila turizem dobrega počutja. Za konec pa vas čaka še reportaža o dogodku Masterclass Rebula, ki je v Goriška Brda privabil največje vinske strokovnjake in hkrati na enem mestu združil pridelovalce rebule iz obeh strani meje. S tem dogodkom so briški vinarji rebulo še močneje pozicionirali na police vinotek, na vinske karte restavracij, Slovenijo pa na turistični zemljevid resnih vinskih destinacij.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo produkt pohodništva na Kopah in v koroškem Geoparku. Obiskali smo novo odprti muzej alkimizma in lekarništva v Radovljici ter preverili, kako deluje Turistično društvo Zbilje kot eno naših najbolj dejavnih društev. V Sloveniji namreč deluje preko 300 turističnih društev, ki z armado prostovoljcev skrbi za urejanje mestnih in vaških jeder, ohranjanju starih etnoloških obrti in pogosto tudi za prenos strasti do turizma na mlajše generacije. Z ekipo Na lepše smo se ustavili tudi v Termah Zreče, kjer so nam zaupali načrte pred viškom poletne sezone. Obiskali pa smo tudi Turistično zvezo Slovenije, ki želi z novim vodstvom še bolj aktivno sodelovati pri izboljšavi turistične infrastrukture in pri soustvarjanju zgodb slovenskega turizma.
V fokusu tokratne oddaje Na lepše bodo destinacije, ki so v Rogaški Slatini na 3.Zelenem dnevu kot osrednjem dogodku trajnostnega turizma v Sloveniji, prejele znak Slovenia Green. Na dogodku, ki je potekal v organizaciji Slovenske turistične organizacije in Konzorcija Slovenia Green, je bil poudarek na podnebnih spremembah, udeleženci dogodka pa so podpisali »Vodno zavezo« s katero so izrazili spoštovanje do pitne vode. V okviru dogodka smo dobili tudi 24 novih destinacij in ponudnikov z znakom Slovenia Green. V samo 5 letih delovanja je tako v Zeleni shemi slovenskega turizma že 88 nosilcev znaka Slovenia Green – od tega 48 destinacij, 4 zaščitena območja, 2 turistični agenciji in kar 34 nastanitev. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi globalno borzo IMEX v Frankfurtu, kjer so se na enem mestu zbrali vodilni odločevalci iz sveta industrije srečanj. V nemški poslovni prestolnici se je predstavila tudi Slovenija, saj so pri nas kongresni gostje zelo zaželjen segment turistov. V povprečju bivajo dlje od prostočasnih turistov in glede na to, da koristijo pakete doživljajskega turizma ter pogosto tudi 5-zvezdične produkte z znakom Unique Experiences, je njihova potrošnja tudi do trikrat večja.
V tokratni oddaji Na lepše vas čaka reportaža iz Slovenske turistične borze (Slovenian Incoming Workshop), ki velja za enega najpomembnejših dogodkov slovenskega turističnega gospodarstva. Letos so se v Termah Olimia srečali vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč in kongresnih centrov ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih agencij. Z borzo se slovenskim turističnim ponudnikom omogoča sklepanje konkretnih poslov s ključnimi kupci iz Evrope in oddaljenih dežel, tuji udeleženci pa ob tem spoznavajo našo turistično ponudbo in produkte v okviru številnih doživetij na študijskih turah. Obiskali smo posavski konec in kjer skušajo turistični delavci s kombinacijo repnic, zgodbo modre frankinje in specifično kulinariko navdušiti bolj zahteven segment gostov. In še zgodba iz Vipavske doline - kjer se vinarji vedno bolj intenzivno usmerjajo v pridelavo biodinamičnih vin. Slovenija se namreč glede na število prebivalcev uvršča v sam vrh držav na področju pridelave naravnih vin. Gre za t.i. “živa vina” jantarne barve, kar je - na pragu prejema naziva Slovenije kot Evropske gastronomske regije za leto 2021 - ena ključnih konkurenčnih prednosti naših vinarjev v tujini.
Neveljaven email naslov
