Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolina Soče postaja turistično preobremenjena, s športnimi aktivnostmi na vodi pa služijo predvsem tuja podjetja, opozarjajo domačini. Se bodo občine vendarle poenotile in uredile razmere? Med predlogi so zmanjšanje števila podjetij, omejitev plovbe na reki in podražitve storitev. Vabilo k raziskavi, ki ponuja 12 tisoč evrov za dva meseca ležanja, je v javnosti sprožilo veliko zanimanja. Gre za raziskavo, s katero nameravajo ugotoviti, katera vadba bi bila najprimernejša za astronavte v breztežnostnem prostoru v vesolju. Zakaj se take raziskave opravljajo prav v Sloveniji? Brez nje si je težko predstavljati podobo Televizije Slovenije. Začela je kot novinarka na terenu, ustvarila več kot 400 avtorskih oddaj, med zvezde jo je izstrelila legendarna TV Križanka. Postavljala je standarde, prestopala meje in rušila tabuje. Se Miša Molk zares poslavlja iz malih ekranov?
Županova z Dola, rojena Ravbar, je izjemna pričevalka o polpretekli zgodovini Krasa, hkrati pa je kot dolgoletna karizmatična skrbnica Kosovelove domačije v Tomaju tudi ambasadorka Srečka Kosovela. Rojena je v mogočni hiši, pri Županovih, kjer je sedaj gostilna Ravbar, pod Marijinim svetiščem na Repentabru, vendar na slovenski strani. Pravi, da je iz Repna, a meja med Italijo in Jugoslavijo je močno zarezala v njen domači kraj, ki se sedaj imenuje Dol pri Vogljah. Stric Dragice Sosič se je poročil s Srečkovo sestro Tončko Kosovel in tako je pričevalka postala del te družine. Dragica je bila velikokrat pri Kosovelovih, zato je bila toliko bolj zavzeta skrbnica Kosovelove domačije več kot 30 let. V pričevanju se sprehodimo skozi življenjske preizkušnje klene, primorske družine, ki je veliko žrtvovala za slovenstvo. V dobi fašizma in po prihodu Jugoslavije pa so trpela tudi pod komunizmom, ki je preganjal verne ljudi in zatiral gospodarsko iniciativo. Državna meja je zarezala v življenje ljudi, čedalje večja je bila razlika v načinu življenja. Dragica odkrito spregovori tudi o osebni življenjski zgodbi, na kateri ni manjkalo preizkušenj. A trdna, kot je, je tudi s pomočjo vere obstala in napredovala. Upravičeno je ponosna na svoje kuharske in slaščičarske veščine. S svojo naravno bistrostjo in zavzetostjo je kot oskrbnica Kosovelove domačije pridobila sloves po vsej Sloveniji in tudi po svetu. Dragoceni stiki s profesoricami, ki so tja vodile svoje dijake, slavisti, literati in drugimi zanimivimi osebnostmi še trajajo. Vse to spoznamo v zanimivem pričevanju, ki nas popelje tudi po Repentabru in seveda Kosovelovi domačiji.
Pričevanje očeta Bojana, kot ga kliče staro in mlado, je v marsičem presežno. Gre za enega najbolj markantnih primorskih in slovenskih duhovnikov, ki svojo karizmo udejanja v vsakdanjem delu z ljudmi. Njegova izpoved je po eni strani mogočna freska doživljanja primorskega človeka zadnjih 80 let, po drugi strani pa je pričevalčeva pristnost religioznost tisto, kar gledalca izjemno obogati tudi po duhovni plati.
Maša meni, da je že pravi čas za pripravo na poletje. In s poletjem misli na sonce, morje in kopalke. Saj veste, kako pravijo, »projekt plaža« se začne že pozimi! No, resnici na ljubo, bikini gor ali dol, po vseh krofih, vampih in bogračih se prileže malo lažje hrane. In recimo, malo za hec, malo zares, tudi malo preštevanja kalorij. Danes bomo pripravili kosilo, ki bo sicer revno in bogato hkrati: imelo bo malo kalorij, a bo prehransko bogato. Recimo med 300 in 400 kalorijami na porcijo, toda bogato z maščobnimi kislinami omega 3. Hrana mora biti zmeraj tudi užitek, za še večji užitek in za odmerek dobre energije pa bodo poskrbele datljeve sladke kroglice.
Rodil se je kot najmlajši izmed treh otrok v kmečki družini pri Sklancevih v Dutovljah na Krasu, očetu Miroslavu in materi Milki. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, klasično gimnazijo v Malem semenišču v Pazinu, kjer je maturiral leta 1955 s sošolci Rafkom Valenčičem, pokojnim pričevalcem Francem Prelcem, duhovnim oskrbnikom odvisnikov, Metodom Pirihom in drugimi. Študij teologije je končal v Ljubljani leta 1963. Škof Anton Vovk ga je posvetil v duhovnika leta 1962. Med letoma 1963 in 68 je bil kaplan v Kopru. Od 1968 do 1972 je študiral v Rimu na Akademiji Alfonsiana in doktoriral iz teologije z disertacijo na temo Od nasprotovanja do dialoga med katoliško cerkvijo in državo v socialistični Jugoslaviji. Kasneje je še diplomiral na oddelku za časnikarstvo na univerzi Pro Deo v Rimu. 38 let je posvetil slovenski Istri, najprej kot kaplan v Kopru, nato 21 let kot stolni župnik v Kopru in nato sedem let kot župnik v župniji sv. Jurija v Piranu. Od jeseni 2000 vodi mednarodno šolo za duhovnike in bogoslovce v Loppianu pri Firencah. Skupaj s Francem Boletom je ustanovil mladinski list Ognjišče (1964) in bil njegov prvi odgovorni urednik. Prevajal je iz francoščine: Dračje za poživitev plamena (Ljubljana 1960), Proti vetru (Ljubljana 1961, Koper 1974) in Iskre (skupaj s Silvestrom Čukom, Koper 1978) F. Lelotta ter Kdo mi bo odgovoril? Anne-Marie (Ljubljana 1963 in več ponatisov). Pričevanje smo posneli v Strunjanu, ob Marijini cerkvi, kjer sedaj službuje
V tokratnih Pričevalcih nastopa 91-letni Miha Levičnik, rojen v Podlipoglavu pri Ljubljani. Pridružita se mu še sestri Veronika in Anica, ki dodata nekaj zanimivih podrobnosti. Želja gospoda Levičnika je bila, da iztrga pozabi zamolčani zločin v vasici Šentpavel, ki ga je povojna oblast z ustrahovanjem ves čas prikrivala. Več kot dva meseca po vojni je namreč komunistična oblast brez razloga odpeljala iz te vasice osem družinskih očetov ter jih po hudem mučenju pobila in zakopala v grapo nad mlinom. Nekaj mesecev pozneje, ko so svojci izvedeli, kje ležijo pobiti, so jih ponoči izkopali in pokopali pod Sv. Urhom ter poboje pripisali nasprotni strani. Za pomorjenimi je ostalo 23 otrok. Miha Levičnik se spominja: »Na levo, pa tukaj pod Razori so jih v tistem hribu … noter spravili in so jih potolkli, pa tega ni nihče vedel. Potem jih je našel Dolenčev oče, ko je gobe šel iskat, in je zavohal, je prav smrdelo, je bilo avgusta.« Sprva so žene pobitih zavajali, da so na prisilnem delu, zato so jim pošiljale hrano. Ko so izvedele za morišče, so hotele može pokopati doma, a so jih oznovci prehiteli. Trupla so morali prekopati nemški ujetniki. Eden od njih je pozneje povedal: »Tiste kmete, ki smo jih v gozdu odkopali, smo tukaj še enkrat zakopali. Na Urha so jih peljali, pa so jih lepo zakopali. Jame so bile narejene, pa so jih zakopali in truge zažgali.« Glede na to, da svojci do danes niso dobili posmrtnih ostankov žrtev, je vse to še bolj verjetno. Še posebno zato, ker kostnica na Urhu nima urejene evidence pokopanih. S pričevalcem Miho Levičnikom, njegovim vnukom Klemnom in sestro Anico smo se odpravili na kraj zločina, kjer je po zaslugi pričevalca Miha spomenik. Miha Levičnik sklene pričevanje: »Vam povem, da me je tole celo življenje tiščalo. Sem rekel, enkrat bom pa ven zmetal.« Ko je povedal zgodbo, mu je odleglo, kot številnim drugim, ki se odločijo za pričevanje. Resnica o Šentpavelskih žrtvah je nujna za svojce in za zgodovino, je prepričan Miha Levičnik, saj imajo vodilni komunistični mogotci iz časa tega in drugih zločinov še vedno največje spomenike v državi.
Ognjeniški izbruhi, potresi, visoko plimovanje, orkani, poplave … Naš modri planet so od nekdaj pretresale kataklizme, ki so vplivale na okolje in vsa živa bitja. Danes znanstveniki odkrivajo, da so vsi ti ekstremni dogodki med seboj povezani. Dokazali so, da ognjeniški izbruh vpliva na oceane, da tajfuni lahko sprožijo potrese in da lahko taljenje ledu prebudi mirujoče ognjenike. Vsakič, ko se poruši naravno ravnovesje, se sprožijo različni naravni pojavi. Dokumentarec prikaže zapletenost pojavov na našem planetu in kako se je človek skozi čas prilagodil nanje. NATURAL DISASTERS: MEGA REGULATORS / CATACLYSMES - LES GRANDS RÉGULATEURS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Christine Tournadre
Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo. Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi. Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija. Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov. Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju. Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat. Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.
Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj je zvočni opis? Zvočni opis, imenovan tudi opis slike ali vizualni opis, je posebna tehnika, namenjena predvsem slepim in slabovidnim uporabnikom vizualnih medijev in tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki. Pripovedovalec, imenovan zvočni opisovalec, med premori v dialogih oziroma med prazninami v originalnem zvoku opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Pravimo, da prevaja sliko v besedo. Tehnika zvočnega opisovanja slepim in slabovidnim omogoča nemoteno spremljanje filma ali oddaje, saj opisuje dogajanje v sliki, ki ga slepi in slabovidni ne zaznavajo oziroma ga zaznavajo okrnjeno. Z zvočnim opisom je mogoče opisati tista avdiovizualna dela, ki nimajo neprekinjenega teksta oziroma naracije, to pomeni, da imajo dovolj prekinitev, v katere je mogoče vstaviti opis dogajanja v sliki. Katere vsebine so opremljene z zvočnimi opisi? Z zvočnimi opisi so opremljene oddaje lastne produkcije, za katere imamo vse avtorske pravice. To so izbrane dokumentarne in igrane oddaje ter tudi nekatere mladinske in izobraževalne oddaje, ki nastajajo v uredništvih TV Slovenija. Zvočne opise pripravljajo izkušeni zvočni opisovalci, ki jih tudi interpretirajo.
Na dostopno.si najdete vse oddaje, ki so opremljene z znakovnim jezikom. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj je znakovni jezik in kdo so uporabniki znakovnega jezika? Slovenski znakovni jezik je osnovni jezik sporazumevanja med gluhimi. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. V njem se lahko izražajo, poleg tega pa jim ta način sporazumevanja omogoča ustrezen in učinkovit razvoj. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorjeni jezik z istega geografskega območja, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. V splošnih določbah Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakovrednem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje. Znakovni jezik je opredeljen kot jezik sporazumevanja oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Gluha oseba je po zakonu tista oseba, ki je povsem brez sluha oz. oseba, ki zaradi oteženega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik. Javnost je jezik gluhih začela spremljati v TV oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo je Zveza gluhih in naglušnih skupaj s TV Koper začela predvajati leta 1980.
Na dostopno.si najdete vse oddaje, ki so opremljene s podnapisi. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v prihodnje še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj so podnapisi za gluhe in naglušne Podnapisi za gluhe in naglušne osebe so zapisi (ang. script) govorjenega besedila v filmih ali televizijskih oddajah, ki jih gledalci spremljajo sočasno z gledanjem oddaje. Navadno so vidni na dnu zaslona, lahko pa so postavljeni tudi drugje na zaslonu. Podnapisi za gluhe in naglušne lahko vključujejo tudi dodatne informacije, na primer o šumih in drugih pomembnih zvokih v filmu ali oddaji, s katerimi gluhi in naglušni gledalci lažje razumejo dogajanje na zaslonu. Za gluhe in naglušne gledalce se uporabljajo tudi barvni podnapisi. Z barvnimi podnapisi lahko gluhi in naglušni gledalci prepoznajo osebo, ki govori, čeprav v tistem trenutku ni vidna na zaslonu ali je na primer težko prepoznavna. Katere programske vsebine so opremljene s podnapisi za gluhe in naglušne Na RTV Slovenija v okviru MMC deluje oddelek Podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Ta pripravlja podnapise za večino oddaj v slovenskem jeziku, ki se predvajajo na 1. in 2. programu TV Slovenija. Podnaslovljene oddaje lahko gluhi in naglušni spremljajo prek teleteksta, spleta, mobilnih aplikacij in TV aplikacij. Na mesec omogočimo, da gre v TV-program skoraj 1000 podnaslovljenih oddaj, dnevno več informativnih oddaj v živo, druge oddaje (izobraževalne, mladinske, otroške …) pa ob ponovitvah ter za objavo na spletu in v aplikacijah. Število podnaslovljenih oddaj v arhivu se vsako leto povečuje in omogoča bogat arhiv podnaslovljenih oddaj.
Na dostopno.si lahko najdete vse oddaje, ki so opremljene z zvočnimi podnapisi. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki potrebujejo posebne prilagoditve za kakovostno spremljanje vsebin. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in intenzivno delamo na uvajanju novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja, starejši in nekateri drugi. Kaj so zvočni podnapisi? Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa, saj so podnapisi v sliki slepim in slabovidnim ter osebam, ki ne zmorejo podnapisov prebrati, nedostopni. Podnapise v sliki bere govorna sinteza in so dostopni na dodatnem zvočnem kanalu. Katere vsebine so opremljene z zvočnimi podnapisi? Z zvočnimi podnapisi so trenutno opremljeni tujejezični deli dnevnoinformativnih oddaj (Poročila, Prvi dnevnik, Poročila ob petih, Dnevnik in Odmevi, Studio 3 in nekatere druge). Z zvočnimi podnapisi opisi lahko spremljate tudi nekatere dokumentarne oddaje.
Neveljaven email naslov
