Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naši družbi bo Filip Tomšič iz Ljubljane. Diplomant fizike in še pred srečanjem v studiu naš uspešen tekmovalec v kvizu Joker doma. Vsak vikend se poda v hribe, zato v svoji knjižici hrani že okoli 150 žigov slovenskih vrhov. Navdušuje se tudi na spremljanjem kolesarstva, njegova želja pa je, da bi leta 2024 videl popolni sončni mrk v Ameriki. Na pomoč mu je priskočila sestra Iza, trenerka in članica slovenske reprezentance v agilityu.
V kviz Joker prihaja Timotej Turk Dermastia iz Ljubljane. Bodoči doktor biologije se trenutno posveča znanstvenim izzivom, a v prostem času rad smuča in igra košarko, z ženo pa tenis. Občasno piše za časopise in je član improvizacijske skupine Gverila teater. Na pomoč v kviz Joker je poklical prijatelja Lana Lajovica iz Ljubljane.
V oddaji »Kuhinja naših non – dediščina solin« je zajeto bogastvo obmorskega kulinaričnega izročila, hkrati pa poudarjen pomen ohranjanja tradicionalne pridelave soli. Rdeča nit oddaj je dragocena kulturna in naravna dediščina zavarovanega območja slovenskih solin. Del tega pomembnega izročila so tudi tradicionalne jedi, ki jih domačini še vedno pripravljajo, saj se recepti, ki vključujejo lokalne sestavine, niso izgubili, ampak se prenašajo iz roda v rod. Pred kamero so tako stopili domačini, katerih življenja so na različne načine povezana s solinami in solinarstvom ter prikazali pripravo jedi, ki so jih jedli tudi njihovi predniki. Neprecenljiv zaklad znanja, narave in kulture, ki nam je bil zaupan, pa opisujejo tudi strokovnjaki, ki skrbijo za varovanje dediščine. Snemanje je potekalo na območju Fontaniggie, Strunjana in Parecaga. Oddaje so nastale v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran, Skupnostjo Italijanov Piran Giuseppe Tartini, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran.
V našo družbo prihaja Klementina Semprimožnik z Vranskega. Pravnica in mamica dveh fantov je dobila ime po liku iz vesterna Moja draga Klementina. Je zelo aktivna na področju pravic živali. Rada pa tudi kuha ter odkriva nove veganske specialitete. Njena super pomoč bo partner Boštjan Babaloo Bavčar.
V našo družbo prihaja Klementina Semprimožnik z Vranskega. Pravnica in mamica dveh fantov je dobila ime po liku iz vesterna Moja draga Klementina. Je zelo aktivna na področju pravic živali. Rada pa tudi kuha ter odkriva nove veganske specialitete. Njena super pomoč bo partner Boštjan Babaloo Bavčar.
V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočil novopečeni očka Blaž Jantol iz Zaloga. Magister poslovnih ved pravi, da vedno poskrbi za popestritve v kolektivu. In tudi v Jokerju ne bo nič drugače. V prostem času s prijatelji, tudi z Maticem Resnikom, ki mu je zaupal vlogo super jokerja, kuhajo žganje in delajo celo svoj viski.
Nove epizode Osvežilne fronte bodo spet vsebinsko pestre in začinjene s humorjem. Za osvežitev bodo ob scenaristki Urški Mlakar skrbeli še režiserki Ema Muc in Tina Novak ter igralci Ajda Smrekar, Ajda Toman, Gaja Filač, Juš Milčinski, Peter Frankl, Jan Kok, Jernej Kogovšek, Vid Sodnik in Rok Bohinc, ki se v vsaki oddaji prelevi tudi v voditeljsko vlogo. Razmerja, paranormalno, koncentracija, imunski sistem, polnoletnost in prazniki so teme, ki so jih ustvarjalci Osvežilne fronte to jesen izbrali za mlade. Svojo osvežilno ustvarjalnost bodo še naprej širili tudi na družbenih omrežjih (FB, Instagram, Snapchat), spremljati pa jih je mogoče tudi na youtube kanalu Osvežilne fronte. Oddaja bo na sporedu ob sobotah dopoldne, na TV SLO 1, vsakih 14 dni. Prva oddaja nove sezone se začne v soboto, 16. oktobra 2021.
V tokratnem kvizu Joker je izziv sprejel inženir kemijske tehnologije iz Miklavža Zvonko Raušl. Kar 18 let je bil aktiven v SNG Maribor kot pevec v opernem zboru. Trenutno pa sodeluje v KUD-u Zvonke Antoličič, kjer skrbi za gledališki abonma. Je tudi član vokalne zasedbe Urban. Aktiven je v bridge klubu in je strasten igralec sudoka. Obožuje čilije, doma jih goji kar 54 vrst . Na njegovi poti do 20.000 EUR mu bo na pomoč priskoči prijatelj Benjamin Lukan.
Gospa Sonja Vrščaj je bila rojena kot Sonja Zabric v Šepuljah na Krasu leta 1925. Njen oče se je ob koncu prve svetovne vojne kot avstroogrski vojak vračal iz ruskega ujetništva prek Maribora, kjer se je pridružil Maistrovim borcem. Ker je Primorska pripadla Italiji, je po plebiscitu prišel v Ljubljano, se poročil s sovaščanko iz Šepulj in sprejel jugoslovansko državljanstvo. Za primorske pribežnike so bili v Jugoslaviji težke razmere. Dobil je službo jetniškega paznika, ob borni plači pa je mladi par živel na tirih na ljubljanski železniški postaji. Od zim v nezakurjenih vagonih je težko zbolel in z ženo sta se preselila na kmetijo njenih staršev nazaj na Kras. Rodili so se jima trije otroci in zavedna slovenska družina je preživljala vse stiske italijanske raznarodovalne politike, fašističnega nasilja in ekonomskih pritiskov. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna in je na Krasu prišlo po kapitulaciji Italije do močnega upora, so se mu takoj priključili in se vključili v Osvobodilno fronto ter na vse načine pomagali partizanom. Mlada Sonja Zabric je bila tajnica okrožnega odbora OF, Nemci so jo med reševanjem arhiva odporniškega gibanja, ki ji ga je uspelo skriti, ujeli in zaprli v tržaški zapor Coroneo, od tam pa so jo poslali v Auschwitz. Preživela je strahote koncentracijskega taborišča in dočakala prihod zavezniških sil. Ob vrnitvi v Jugoslavijo se je v pričakovanju srečanja s svobodo in slovenskimi partizani najprej soočila z rusko armado, potem pa na Primorskem še z Italijanom naklonjenimi Američani in Angleži, ki so, dostikrat tudi zelo brutalno, v conah A in B razganjali slovenske demonstrante, ki so se zavzemali za priključitev Primorske k Jugoslaviji.
Proizvajalci pijač so se zavezali, da bodo do konca leta 2025 v brezalkoholnih pijačah znižali vsebnost sladkorja za pet odstotkov. Na Inštitutu za nutricionistiko sicer podpirajo vse dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju količine zaužitega sladkorja s pijačami in drugimi živili, si pa želijo, da bi bili cilji proizvajalcev pijač bolj ambiciozni. Brezalkoholne pijače so namreč glavni vir vnosa sladkorja med izdelki na trgu, predstavljajo 28 odstotkov prostih sladkorjev na trgu. Deležne so bile manjših izboljšav, vendar imajo še vedno veliko sladkorja. Je prava rešitev davek na sladke pijače ali pa določitev mejne vsebnosti sladkorja v glavnih kategorijah živil?
Neveljaven email naslov
