Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Univerzitetni profesor Jonah Mulray izve, da je žena Megan, s katero sta poročena tri leta, in ki veliko časa preživi v Hongkongu, ker dela v mednarodnem podjetju, umrla v prometni nesreči. Premaga strah pred letenjem in se odpravi v Hongkong. Tam izve, da je Megan živela dvojno življenje in da njena smrt v resnici ni bila nesreča, ampak umor. Pri raziskovanju ženinih skrivnosti mu pomaga Sally, uslužbenka britanskega konzulata, ki z zaročencem Benom živi precej razkošno življenje. Preiskovanja se loti tudi detektiv David Chan, ki je v preteklosti že prestopil mejo zakona. Komu lahko Jonah sploh zaupa? Mu bo uspelo razvozlati skrivnost ženine smrti? STRANGERS scenarij: Marston Bloom, Mark Denton režija: Paul Andrew Williams v glavnih vlogah: John Simm, Dervla Kirwan, Emilia Fox, Anthony Chau-Sang Wong, Katie Leund, Tom Wu, Thomas Chaanhing, Jason Wong, Christophe Tek
Horowitz v Moskvi je del serije, posvečene zvezdnim glasbenim dogodkom, ki so zajeli ves svet in ostali nepozabni do danes; z ganljivimi intervjuji umetnikov, zvezdnikov in očividcev. Ustvarjalci predstavljajo nepozabne čustvene trenutke enega največjih romantičnih pianistov na svetu na eni strani in občinstva na drugi, ko se je Horowitz po 60 letih odsotnosti prvič vrnil v svojo domovino, Rusijo. Pravijo, da je takrat izvedel svoj najveličastnejši koncert s skrbno izbranim, zelo zahtevnim programom Scarlattija, Mozarta, Rahmaninova, Skrjabina, Schuberta, Liszta in Chopina. Ta veličastni trenutek osvetljujejo tudi pogovori s Petrom Gelbom, Martho Argerich, Daniilom Trifonovom, Sophie Pacini, Tatjano Komarovo in Alino Kudelevic.
Gost oddaje bo Marij Čuk, pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki kritik, novinar in publicist iz Trsta. Pred kratkim je naletel na veliko pozornosti njegov četrti roman Črni obroč, prvi slovenski roman o požigu Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Pisatelj kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi v svojih drugih proznih delih pronicljivo prikazuje položaj slovenstva v zamejstvu. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Poletni koncert Festivala Ljubljana, posvečen Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, umetniški vodja, klarinetist in dirigent koncerta, je o Mozartu zapisal: "Življenjskost njegove glasbe ga dviga nad vse; njegova široka paleta govorice, univerzalnost, humor, igrivost, včasih otročja naivnost, pomešana z globoko in široko duhovnostjo, kot bi bil bradati sivi modrec z mladostnim duhom …" Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom predstavil izbor Mozartovih del, od uverture k operi Figarova svatba, Koncerta za flavto št. 2, Koncertantne simfonije za flavto in klarinet K. 364 do Simfonije št. 41 Jupiter. K sodelovanju je povabil znamenito flavtistko Ireno Grafenauer.
Sodobna avstralska drama po motivih dela norveškega dramatika Henrika Ibsena Divja račka. Christian Nielsen je zdravljeni alkoholik, ki se iz ZDA vrača v rodno Avstralijo na očetovo novo poroko. Za ženo bo vzel precej mlajšo hišno pomočnico in gospodinjo Anno. Christian kmalu po prihodu ugotovi, da je bila Charlotte, ki je zdaj žena njegovega mladostnega prijatelja Oliverja, nekoč tudi gospodinja pri njegovem očetu. Ne samo to, tudi s Charlotte je imel oče ljubezensko zvezo, v kateri se je rodila Hedvig, zdaj najstnica, Christianova polsestra. Oliver, ki obožuje hčerko, o tem nima pojma. Christian bi mu rad odprl oči za resnico, vendar ga Charlotte prosi, naj družino pusti pri miru. Christiana po telefonu zavrne še žena, ki si premisli in noče za njim v Avstralijo. Christian, ki so ga vznemirile mračne družinske zgodbe iz preteklosti in ženina zavrnitev, se spet vda pijači. Na očetovi poroki je že pošteno opit in sovražen do njega. Ko je zapustil ženo, je ta nato storila samomor. Christian opit zbere pogum in vse to pove Oliverju, ki je dotlej verjel v svojo družino. Vse to ga popolnoma potre in zdi se, da je družinske sreče konec. THE DAUGHTER / AVSTRALJIA / 2015 Režija: Simon Stone / Scenarij: Simon Stone / Po motivih drame Divja račka Henrika Ibsena / Igrajo: Geoffrey Rush, Nicholas Hope, Sam Neill, Ewen Leslie, Richard Sutherland, Paul Schneider, Robert Menzies, Anna Torv, Eden Falk, Odessa Young, Miranda Otto, Gareth Davies, Wilson Moore, Ivy Mak, Kate Box, Nicola Frew, Sara West in drugi
O partizanskem uporu in kolaboraciji, komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu, o bratomoru in deljeni politični in moralni krivdi. Danes 94-letni dr. Zdenko Roter, utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je bil rojen leta 1926 v Ljubljani v družini železniškega uradnika. Že kot gimnazijski dijak je po okupaciji sodeloval v ilegalnem odporniškem gibanju v okupirani Ljubljani, s šestnajstimi leti pa je, prepričan, da gre za nujno osvobodilno gibanje, poleti 1942 odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve brigade in z njo je preživel mnoge težke preizkušnje, od leta 1943 pa je bil kurir in leta 1944 vodja ene najpomembnejših kurirskih postaj TV 3 nad Litijo. Ob koncu vojne je bil vpoklican v obveščevalno službo in v Upravi državne varnosti je ostal vse do konca petdesetih let preteklega stoletja. Njegovo delovno področje je bilo v t. i. referatu za kler. V tej službi je doživel tudi mnoga neprijetna spoznanja o naravi vladajočega režima. Ko je zapustil Udbo, se je posvetil izobraževanju in se vključil v akademsko življenje. Ob delu na fakulteti, kjer se je zbrala intelektualno zelo močna skupina raziskovalcev in profesorjev, je kot eden od svetovalcev liberalnega slovenskega premiera Staneta Kavčiča že v šestdesetih letih zagovarjal ideje pluralne demokracije kot vrhunske uresničitve socialistične ideje. Sredi šestdesetih let je bil tudi eden od očetov daljnosežnega družboslovnega projekta Slovensko javno mnenje. Po osamosvojitvi Slovenije je prof. dr. Zdenko Roter deloval kot svetovalec predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. V štiridelni oddaji Spomini Zdenko Roter, tako kot v svoji knjižni trilogiji, z neizmerno ostrino razgaljujoče iskrenosti razpne pred nami burno, razvrvano stoletje naše polpreteklosti. V svoji pripovedi je nekdanji partizan in pozneje Udbovec prelomil z zaroto molka. Govori o partizanskem uporu zoper okupatorje, ki je bil legitimno in visoko moralno dejanje, govori o kolaboraciji, o komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu slovenske klerikalne politike, o hibridni državljanski vojni, o bratomoru, o deljeni politični in moralni krivdi, o odgovornosti partizanske in domobranske strani, predvsem pa o odgovornosti ideologov obeh strani in odločujočih voditeljev, ki so z ideološko propagando razdvajali narod, o spopadu političnih elit za povojno oblast, o dedičih medvojnih in povojnih hudodelstev. Govori o časih, ko je vladalo zlo, ki je ubijalo, uničevalo in uprizarjalo najhujše, ne le celotnim skupinam ljudi, ampak predvsem in še posebno posameznikom. In kakor je za vse zlo med vojno in takoj po njej krivda deljena, je deljena tudi odgovornost in bi moralo biti deljeno tudi obžalovanje obeh strani, da je do vsega tega prišlo.
TEDNIKOV IZBOR: Breme šole na daljavo. Otrok - središče vesolja. Hiperaktivni ali živahni? Otroštvo v peklu nasilja. Tiktok: privlačen, a nevaren.
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
Sintagma »Made in« je postala sinonim in vzrok za zamiranje ne samo industrije, ampak tudi lokalnih, tradicionalnih obrti. Oznako »Made in China« povezujemo tudi s poceni, netransparentno, nehumano in neekološko proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Tako tradicionalne oziroma ruralne kot urbane obrti so pomembna kulturna dediščina, ki pa ugaša. Skorajda neopazno med drugimi izginjajo posodarji, izdelovalci svetil, glavnikarji, izdelovalci in popravljalci dežnikov, kovači, urarji, lončarji, čevljarji. Zakaj je tako in kako brez nostalgije v času globalizacije ohranjati tradicionalne obrti, ki izginjajo? Kako jih cepiti s sodobno izkušnjo, da bi tradicionalni izdelki preživeli in našli pot do sodobnega uporabnika? Zakaj je pomembno, da obrti, kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ne zamrejo? To so tudi izhodišča mednarodnega projekta, katerega del je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se loteva izginjanja obrti na način, da je vzpodbudil sodelovanje med rokodelstvom in oblikovanjem, pri tem so se oblikovalci lotili tega projekta na način, da so interpretirali rokodelske tehnike in veščine skozi svoje projekte, ki so se jih lotili na antropološki in konceptualni način in s tem skušali najti odgovore. Avtorica : Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
Spopad za Luno 2. del: Projekta Gemini in Apollo Združene države Amerike niso varčevale prav pri ničemer, saj so hotele izpolniti Kennedyjevo obljubo iz leta 1962, da bodo še pred iztekom desetletja poslale človeka na Luno. Projektu Gemini, s katerim je Nasa prehitela svojega tekmeca, je sledil projekt Apollo. Začel se je z nesrečo Apolla 1, v kateri so na vaji umrli trije astronavti, in dosegel vrhunec z zmagoslavjem posadke Apolla 11. Neil Armstrong je 20. julija 1969 postal prvi človek, ki je hodil po Luni. Njegov dosežek je z odprtimi usti od začudenja spremljal ves svet.
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah. V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
Neveljaven email naslov
