Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 1.del: Lenin je tajno policijo ustanovil "le začasno", vendar so njeni pripadniki med zatiranjem notranjega nezadovoljstva – pravega in namišljenega – pobili na milijone državljanov Sovjetske zveze. Pripadniki varnostnih služb ZSSR-ja so se v tujini vtihotapljali v nemško poveljstvo, britansko obveščevalno službo in projekt Manhattan, kot so Američani imenovali razvoj atomske bombe. Moskva je kmalu imela vse potrebno za izdelavo svojega jedrskega orožja. Začela se je hladna vojna.
O partizanskem uporu in kolaboraciji, komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu, o bratomoru in deljeni politični in moralni krivdi. Danes 94-letni dr. Zdenko Roter, utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je bil rojen leta 1926 v Ljubljani v družini železniškega uradnika. Že kot gimnazijski dijak je po okupaciji sodeloval v ilegalnem odporniškem gibanju v okupirani Ljubljani, s šestnajstimi leti pa je, prepričan, da gre za nujno osvobodilno gibanje, poleti 1942 odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve brigade in z njo je preživel mnoge težke preizkušnje, od leta 1943 pa je bil kurir in leta 1944 vodja ene najpomembnejših kurirskih postaj TV 3 nad Litijo. Ob koncu vojne je bil vpoklican v obveščevalno službo in v Upravi državne varnosti je ostal vse do konca petdesetih let preteklega stoletja. Njegovo delovno področje je bilo v t. i. referatu za kler. V tej službi je doživel tudi mnoga neprijetna spoznanja o naravi vladajočega režima. Ko je zapustil Udbo, se je posvetil izobraževanju in se vključil v akademsko življenje. Ob delu na fakulteti, kjer se je zbrala intelektualno zelo močna skupina raziskovalcev in profesorjev, je kot eden od svetovalcev liberalnega slovenskega premiera Staneta Kavčiča že v šestdesetih letih zagovarjal ideje pluralne demokracije kot vrhunske uresničitve socialistične ideje. Sredi šestdesetih let je bil tudi eden od očetov daljnosežnega družboslovnega projekta Slovensko javno mnenje. Po osamosvojitvi Slovenije je prof. dr. Zdenko Roter deloval kot svetovalec predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. V štiridelni oddaji Spomini Zdenko Roter, tako kot v svoji knjižni trilogiji, z neizmerno ostrino razgaljujoče iskrenosti razpne pred nami burno, razrvano stoletje naše polpreteklosti. V svoji pripovedi je nekdanji partizan in pozneje Udbovec prelomil z zaroto molka. Govori o partizanskem uporu zoper okupatorje, ki je bil legitimno in visoko moralno dejanje, govori o kolaboraciji, o komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu slovenske klerikalne politike, o hibridni državljanski vojni, o bratomoru, o deljeni politični in moralni krivdi, o odgovornosti partizanske in domobranske strani, predvsem pa o odgovornosti ideologov obeh strani in odločujočih voditeljev, ki so z ideološko propagando razdvajali narod, o spopadu političnih elit za povojno oblast, o dedičih medvojnih in povojnih hudodelstev. Govori o časih, ko je vladalo zlo, ki je ubijalo, uničevalo in uprizarjalo najhujše, ne le celotnim skupinam ljudi, ampak predvsem in še posebno posameznikom. In kakor je za vse zlo med vojno in takoj po njej krivda deljena, je deljena tudi odgovornost in bi moralo biti deljeno tudi obžalovanje obeh strani, da je do vsega tega prišlo.
Dr. Pavel Turner, domačin Framskega Pohorja, je bil v drugi polovici 19. stoletja, posebej pa v začetku 20. stoletja zaslužen za to, da se je marsikateri dijak in kasneje študent lahko izobraževal tudi zunaj svoje ožje domovine. Nekaj pred smrtjo je sklenil, da bo svoje, za takratne čase obsežno premoženje, daroval skladu, ki naj bi skrbel za šolanje pravnikov in filozofov in kar 12 štipendistov Turnerjevega sklada je kasneje postalo članov SAZU. V Mariboru na mecena in mentorja Turnerja spominja ena najlepših ulic pod Kalvarijo, sicer pa se spomin nanj, ker ni imel potomcev, počasi izgublja.
Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.« Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševićem, med drugim pa je v 50-minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve. Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.
Politični triler, v katerem vojni veteran David Budd odkriva zaroto, ki sega v sam politični vrh, in pri tem tvega svoje življenje. Vojni veteran David Budd prepreči samomorilski bombni napad mlade muslimanke Nadje in zato napreduje ter postane telesni stražar Julie Montague, ambiciozne britanske notranje ministrice. Z ženo Vicky imata dva otroka, vendar ne živijo skupaj, saj se David več let po misiji v Afganistanu še vedno spopada s posledicami tamkajšnih dogodkov. Tarča teroristov postane šola, ki jo obiskujeta njegova otroka, kar bi lahko pomenilo maščevanje. V nevarnosti je tudi notranja ministrica, s katero se David zbliža. Raziskovanje dogodkov na lastno pest ga pripelje do suma, da gre za zaroto, ki sega v britanski politični vrh. Kakšna bo cena, ki jo bo plačal, da bi odkril resnico in razkrinkal storilce? Zelo odmevna nadaljevanka je bila deležna številnih prestižnih nominacij, Richard Madden pa je za vlogo Davida Budda prejel zlati globus. BODYGUARD scenarij: Jed Mercurio režija: Thomas Vincent, John Strickland v glavnih vlogah: Richard Madden, Keeley Hawes, Gina McKee, Sophie Rundle, Paul Ready, Vincent Franklin, Sutart Bowman, Pippa Haywood
Koprska televizijska ekipa ima posebno nalogo. Na vrhuncu poletja vas vsako leto prebuja z valom morske vedrine in gorske svežine. Z novicami, gosti in okusi s primorskim pridihom
Teden dni po bojih za naslove državnih prvakov se nam obeta nova poslastica v odbojki na mivki. Na plaži sredi mesta, na Kongresnem trgu v Ljubljani, se bodo odbojkarice in odbojkarji iz 22 držav pomerili na turnirju svetovne serije. V moški konkurenci bo nastopilo 49, v ženski pa 39 dvojic. Naslov zmagovalcev branita Jakopin in Boženk, ki sta v lanskem finalu premagala Pokeršnika in Zemljaka.
Pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, je najprej neverjetna zgodba o pogumni ideji in njeni uspešni uresničitvi, kar je sploh na področju kulture in dediščine dokaj unikatno. Boštjančič, gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je duša in gonilna sila sedaj največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Uspeh pa je vse prej kot stvar naključja – gre za plod trdega dela, vztrajnosti in bogate vsebine, ki pritegne množice obiskovalcev. Park vojaške zgodovine je tako lani postal tudi najbolj obiskan muzej pri nas, kar je dodaten razlog, da spregovorimo, kako je prišlo do tega uspeha. Mag. Boštjančič je po izobrazbi gozdarski inžinir, kar je nekaj let z veseljem počel – a zanimanje za zgodovino je na koncu prevladalo.
Portret znamenitega romskega glasbenika Djanga Reinhardta (1910-1953), utemeljitelja gypsy swinga, se osredotoča na čas ob koncu druge svetovne vojne, ko je Reinhardt s svojo družino in glasbeno skupino občutil preganjanje nacističnih oblasti v Franciji. Glasbenik je takrat užival veliko priljubljenost, njegova glasba pa je kljub romskemu značaju ugajala celo nemškim vojakom. Ko je Reinhardt na pobudo Josepha Goebbelsa prejel povabilo za nastopanje v Nemčiji, se je znašel na razpotju, saj so ga bližnji opozarjali, da gre morda za past. V veliki dilemi se je nato odločil, da bo raje prebegnil v Švico. Leto produkcije: 2017 Država: Francija Žanr: biografska drama Režija: Etienne Comar Scenarij: Etienne Comar, Alexis Salatko Igrajo: Reda Kateb, Cecile De France, Bea Palya, Bimbam Merstein
Pred nami je portret življenja in dela enega največjih komikov zadnjega stoletja, kralja komedije Jerryja Lewisa. Film raziskuje zanimivo skrito ozadje Lewisovega ustvarjanja in žanr »nizke«, fizične komedije ali t. i. slapsticka. Igralec je h klovnovski maski, otroškemu pačenju in fizičnim gegom pristopal študijsko, skorajda znanstveno. Mož, rojen pod imenom Joseph Levitsch, pravi, da je lik Jerryja Lewisa njegov življenjski izum, do katerega je vseskozi ohranjal analitično distanco. Kljub značilnemu ameriškemu humorju so ga najtopleje sprejeli evropski gledalci, krog francoskih filmskih kritikov pa ga je občudoval kot velikega umetnika. Film bogatijo prodorni intervjuji s sodobnimi kritiki in režiserji ter arhivski posnetki. Izvirni naslov: JERRY LEWIS: THE MAN BEHIND THE CLOWN / Francosko-ameriški film, 2016 / Režija in scenarij: Gregory Monro / Nastopajo: Jerry Lewis, Martin Scorsese, Sean Hayes
Neveljaven email naslov
