Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O RAZLIČNIH SORTAH FIG Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov. KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort. KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto. SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
DAVORJEV VRT SEPTEMBRA Ponekod, tudi na Dolenjskem, so kljub vremensko čudni sezoni na vrtu nekaj le pridelali. Davor Špehar je kot zastirko čez sezono 6x dodal sveže pokošeno travo. Ko se bo prst dovolj osušila, bo na izpraznjene grede – tudi v rastlinjaku - posadil kitajsko zelje. ODBIRA PLODOV ZA SEMENA Kako z rastlin pravilno odbiramo seme, ki nas bo s plodovo nagradilo v prihodnji sezoni? S Fanči Perdih iz Amaranta se bomo med drugim naučili nabrati seme sladkega komarčka, fižola in paradižnika. Poleg primernega prostora si za vzgojo sadik odmerimo tudi dovolj časa. LIKER IZ BUDINE ROKE Budina roka s podolgovatimi izrastki res spominja na dlan s prsti. Značilnost te limone je, da je brez mesa. Pri Stajnkovih to posebnost izkoristijo tako, da uporabijo celotno lupino. Limone, za katere zakonca skrbita že več kot 30 let, čez poletje redno zalivata in pokrivata pred ujmami.
VRT ZELENJADNIC Z VSEGA SVETA V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv. O PRAVEM IN SLADKEM PELINU Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam. INSEKTICID IZ LISTOV ASIMINE Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid. POLETNA SOLATA Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
KO DOZORIJO FIGE Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot. KAMNITA VISOKA GREDE Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu. VISOKA GREDA KLUBA GAIA Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev. POSADILI SMO UPANJE Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja. navrtu@rtvslo.si
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
MLADI VRTNARJI PRI DELU Spoznavamo mlade vrtnarje, dijake celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Spremljamo jih pri praktičnem delu, nasveti njihovih mentorjev pa prav pridejo tudi drugih pri urejanju vrtov in okolice hiše. VRTOVI PO POPLAVAH Miša Pušenjak podaja prve nasvete, kaj storiti z razmočenimi vrtovi po poplavah... Daljši pogovor s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijskega zavoda Maribor v oddaji Na vrtu, 19.8.2023. BOTANIČNI VRT V LINZU Ana-Marija Berk je med dopustom spoznavala tudi Avstrijo, natančneje mesto Linz, kjer je obiskala botanični vrt. MESOJEDE RASTLINE Na namočenih rastiščih pozno spomladi in poleti cvetijo tudi mesojede rastline, to so tiste, ki občasno premeteno oblikovane cvetove ujamejo tudi kakšno žuželko, ki jo pohrustajo. Ker so praviloma manjše rasti, jih pogosto pohodimo, zato previdno stopajmo pri sprehodu po travnikih...
MIRTA IN SORODNE RASTLINE Na Dugem otoku se v začetku poletja bohotijo mirta in podobne grmovnice. Mitro od drugih rastlin ločimo po obliki listov, plodov in tudi vonju. Spoznamo tudi jagodičnico, po hrvaško magunjo, iz katere jeseni skuhamo marmelado. Spoznamo še nekaj lepega otoškega cvetja. Z GAIO NA OBISKU: TREBLJENJE KAKIJA Miro Kerševan, ki je v spomin na pesnika Simona Gregorčiča osnoval tudi vrt, v Prvačini neguje preko 700 sadnih dreves. Kakih 100 mandarin ima in nekaj ostalih citrusov, fige, marelice in breskev. Kar 300 ima kakijev, ki jim poleti izraščajo bohotivke, nekatere veje je treba privezovati. HLADNA ŠPANSKA JUHA - GASPACHO Kljub več neurjem letos, ki je marsikje zmanjšal pridelek, pa nas plodovke že razveseljujejo z zorenjem tudi na prostem. Če se naveličamo paradižnikove solate, pripravimo presno špansko hladno juho – gaspačo. Okus oplemenitimo s kumarami, papriko, tomatilom, čebulo in česnom. Seveda pa ne gre brez osnovne sestavine gaspača... navrtu@rtvslo.si
HORTENZIJE Lepotice, ki se s cvetovi v barvni paleti od belih, pastelnih do vijoličastih lahko bahajo celo sto poletnih dni, predstavlja Klementina Tement. Hortenzije lahko imamo tudi v loncih, a mora biti potem nega še skrbnejša. Spoznavamo stare predstavnice, ki so nekoč krasile vrtove, pa najnovejše lepotice z različnimi posebnostmi. RAZSTAVA TROPSKIH RASTLIN Kakšno rastje najbolj ustreza poletjem, kot jih imamo pri nas, vidimo na razstavi sobnih rastlin, ananasovk in orhidej v Arboretumu Volčji Potok. Na potovanje po tropih nas z opisi značilnosti popelje Melita Miš Strgar. Med največjimi posebnostmi so cvetoče orhideje, nepopisno lepa družina, v katero uvrščajo več kot 30 000 vrst. JAGODNJAK Avgusta že lahko presajamo dobro ukoreninjene poganjke iz živic jagod. Sicer jagode, ki so veliki porabniki hranil, presajamo na vsaj tri leta. Za lažjo oskrbo in pobiranje pa je zdaj še čas, da si sestavimo preprost jagodnjak. OSKRBA PARADIŽNIKA Paradižniki že zorijo. Da ohranimo zdravje rastlin in plodov, upoštevajmo nekaj nasvetov Miše Pušenjak: izbirajmo sorte, odpornejše proti boleznim, primerno posadimo, oskrbujmo s kalcijem in odstranjujmo zalistnike. navrtu@rtvslo.si
SABININ POROČNI ŠOPEK Poročni dan mora ostati v spominu kot poseben, predvsem odsevati želje bodočih mladoporočencev. Zlasti neveste že z izbiro obleke poskrbijo za edinstvena čustva ob poroki, simbolni pomen pa ima tudi poročni šopek. Posebnega, s kančkom presenečenja, si je za sodobno nevesto zamislila dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. DEKORACIJA NA POROKI Za slavnostne poročne sprejeme pogosto okrasimo tudi notranjost prostorov. Branka Dragović iz Črne gore si je za pozdrave svatom za preddverja, hotele, poročne dvorane zamislila igrive, barvite aranžmaje. Slogovno in barvno so seveda usklajeni z nevestinim šopkom in dekoracijo na mizah. SUŠENJE ZELIŠČ IN CVETLIC Ko smo že pri šopkih: na sprehodih po čim manj okrnjeni naravi utrgajmo kakšno divjo zel ali uporaben cvet. Če nam pot prekriža še kaka okrasna veja, smo že blizu čudovite obešanke. Podobne, kot si jo je za sušenje in okras na terasi omislil strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. LUKASOV POKONČNI POROČNI ŠOPEK Poročni šopek, kot ga vidi Nizozemec Lukas Jansen, dolgoletni učitelj floristike, je lahko preprost. Tokrat je sestavil nenavadnega, pokončne oblike. Za svatbe ne vztraja več pri tradicionalni beli barvi, ampak šopek prilagodi modnim smernicam – to so tudi številne žive barve, pisane kot življenje pred mladoporočencema. navrtu@rtvslo.si
STANETOVI PUŠPANI Že pred nekaj desetletji so ga pred dunajsko palačo Schönbrunn izzvale umetelne oblike, v katere so pristrigli pušpane. Nato pa je na domačem trgu odtrgal prvi potaknjenec in ga posadil. A se ni ustavil le pri enem grmu. Koliko jih ima, kako jih oblikuje in razmnožuje, nam bo zgovorni dolenjski glasbenik iz skupine Henček razložil in pokazal v tokratni oddaji. POLETNO SAJENJE Nekaj pridelka, posejanega ali posajenega spomladi, na vrtovih že pobiramo. Praznih gredic se izogibamo, zato Fanči Perdih iz Amaranta svetuje, da si za poletje pripravimo zalogo lastnih sadik in dosajamo sproti. Izvedeli bomo, kaj je zdaj še mogoče posejati in posaditi, kako pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija senčiti rastline in še veliko drugega. OLJARNA IZ ISTRE V istrskih Balah so že pred skoraj stoletjem mlela mlinska kolesa. Z danes zastarelim mehanizmom, ki je gnetel in mešal oljke, so stiskali dragoceno oljčno olje. Grubićevi ob novo posajenih še vzgajajo večstoletne oljke, ki dragocenemu olju dajejo poseben okus. navrtu@rtvslo.si
KOZJANSKI VRT V STRMINI Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik. UBRANIMO SE POLŽEV Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker. NASAD SIVKE V ISTRI V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
